Slovenski biografski leksikon

Rakuša Rudolf, strokovnjak v trgovskih vedah, esperantist, r. 22. marca 1893 v Ormožu, živi v Mrbu. Obiskoval je učiteljišče v Mrbu (mat. 1912), napravil usposoblj. izpit za poučevanje slov. stenografije (v Lj. 1921) in esperanta (na Dunaju 1926) na srednjih šolah. Učiteljeval je pri Sv. Lenartu – Vel. Nedelja (od 1912), v Košakih – Mrb (od 1919), bil predmetni učitelj na dvorazredni trgovski šoli v Mrbu (od 1921), trgovski akademiji (od 1927), v zasebni službi (od 1941), v. d. delegata (1945) na drž. trgovski akademiji v Mrbu, preveden (1947) za prof. sred. šole, hkrati (1948) inšpektor sred. strokovnih šol za stenografijo in strojepis do upokojitve (odl. z redom dela 3. stopnje) 1951.

I. Strokovnjak v trgovskih vedah. R. je sicer v stenografiji samouk, a se z lastnimi izsledki zavzel za nujno reformo slov. stenografije; izdelal je originalen sistem s principom stalne osnovnice v vokalizaciji po prof. Brabéeju (Jsl enotna stenografija, Stenograf, Zgb 1931), a ker ni bilo odziva, se je povrnil k Novakovi osnovi do 1946. Tedaj šele je bil R-ev reformirani sistem uveden v sred. strokovne šole. R. je napisal: Slovarček okrajšav slov. stenografije, Mrb 1936; Listina reformirane slov. stenografije s komentarjem, Mrb 1938; Slovenska stenografija, I. del; Poslovno pismo, Lj. 1946, predelano Lj. 1950²; II. del Debatno pismo. Lj. 1948; skrajšano 1953²; Okrajšave slov. stenografije, Lj. 1951; članki (Stenograf, Kurzschrift u. Wissenschaft).

Sestavil je tudi nov način učenja za strojepis, kot prvi v Jsli uvedel normiran format papirja, normirano oblikovanje in normirano slov. tipkovnico, razredni ritem za slepo tipkanje brez pokrovčkov. Izdal je: Strojepis za šol. pouk in samouke, Mrb 1934, Lj. 1946²; Strojepis za školsku nastavu i samouke, Mrb 1934, 1939², Zgb 1946³, predelano Zgb 1951⁴; Mašinsko pisanje (v cirilici), Mrb 1936; Kako postanem dober prodajalec, Mrb 1936.

II. Esperantist. Od 1922 je R. deloval kot predavatelj, član (od 1935) Lingua komitato (od 1949 preimenovano v Akademia de Esperanto) in prevajalec. Odkril je in opisal knjigo Babilonska uganka (Mariborčan A. Ertl, v esperantu) ter objavil: Esperanto za šole, tečaje in samouke, Lj. 1937, 1951²; La utiligo de la vortofteco en Esperanto (La Suda Stelo, Zgb 1951, št. 5); Esperanto – važen kulturni faktor, brošura, Lj. 1952. Izmed prevodov pa: Cankar, La servisto Jernej kaj lia rajto (Esperanto-Praktiko, Berlin 1929, št. 10–2; 1930, št. 1–6); Fr. Milčinski, Pri la gramatiko kaj bonstato (Esperanto 1930, št. 5); O. Župančič, Ciciban kaj abelo. El cent enigmoj. Malsato. Rekvizicio. (La Suda Stelo, Zgb 1950, št. 5–6). Prevedel je tudi nekaj sestavkov v Jugoslavio kaj ĝiaj popoloj, Lj. 1953. — Prim.: J 1929, št. 301; S 1936, št. 87; 1937, št. 244; SN 1937, št. 227; MV 1937, št. 244; Jsl stenograf, sept. 1938; Stenograf, dec. 1938; J 1938, št. 8; La Suda Stelo 1938, št. 3; 1953, št. 2; Spominski almanah slov. strokov. pisateljev, publicistov in projektantov, Lj. 1939, 326–7, slika 180; Macháň, Těsnopisné listy 1947–8, 107–8 (s sliko); VMrb 1948, št. 114; Prosvetni delavec 1950, št. 12, 13; I(van) Č(uk), SPor 1953, št. 72; I(van) M(esarec), Večer, Mrb 1953, št. 68 (s sliko); Heroldo de Esperanto 1953, št. 8; I(van) Č(uk), Narodni službenik, Bgd 1953, 29. apr. (s sliko); Johnen, Allgem. Gesch. d. Kurzschrift⁴, 250, 253; Enciklopedio de Esperanto 461 (s sliko); osebni podatki. D. P.

Potočnik, Drago: Rakuša, Rudolf (1893–1970). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi484014/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine