Slovenski biografski leksikon

Rakovec Ivan, geolog in paleontolog, roj. 18. sept. 1899 v Lj., tu obiskoval osnov. šolo in gimn.; študiral na univ. v Lj. in Freiburgu i. Br., 1926 diplomiral v Lj. ter postal asistent geogr. inštituta, 1927 promoviral, 1929 napravil drž. asist. izpit, dobil 1929/30 Turnerjevo štipendijo in se specializiral v paleontologiji na univ. v Münchenu. V tem času je napravil več študijskih potovanj po Nem., Švici, Franc., Belg., Angl., postal 1932 hon. predavatelj za geol. in paleontologijo na lj. univerzi, 1933 docent, 1939 izredni, 1946 redni univ. prof. Od 1934 je obenem honor. predavatelj za geol. in paleontol. na tehn. fakulteti; bil je do 1941 član drž. geol. komiteja v Bgdu, 1952–3 dekan prirod.–matem. fakultete, od 1946 dopisni in je od 1949 redni član SAZU. — V svojih geomorfoloških razpravah je proučeval R. rečne terase in razvoj porečij na Slov. (Postglacialne terase Blejskega jezera v zvezi z njegovo morfogenezo, GV 4, 1929; K razvoju osamelcev in hidrografskega omrežja med Savo in Kamn. Bistrico, ib. 5/6, 1930; Morfološki razvoj v območju posavskih gub, ib. 7, 1931; O razvoju porečja v Blejskem kotu in nastanek Vintgarja, Zbor. Prirod. dr. v Lj. 3, 1943; O razvoju porečja v Polhograjskih dolomitih, ib. 4, 1946), po morfologiji in njenih metodah pa najmlajšo tektoniko (Prispevki k tektoniki in morfogenezi Savinjskih Alp, GV 10, 1934; Morfogeneza in mladoterciarna tektonika vzhod. dela Julijskih Alp, ib. 12/3, 1937; Prispevki k tektoniki in morfogenezi Loških hribov in Polhograjskih dolomitov, ib. 15, 1939; Prispevki h geologiji in morfologiji Tuhinjske doline, Hrv. geogr. glasnik 8/10, Zgb 1939). Raziskal je geološko (stratigrafsko) Lj. kotlino in zg. del Gorenjske (H geologiji Lj. in njene okolice, GV 8, 1932; Novi prispevki h geologiji juž. dela Lj., ib. 9, 1933; Prispevki h geologiji Lj. polja, ib. 11, 1935; Razvoj terciarja pri Medvodah, Vesnik Geol. inst. kr. Jugosl. 5, Bgd 1937; K nastanku Lj. barja, GV 14, 1938; H geologiji Kranjsko-sorškega polja, ib. 16, 1940; O mostniški dolini v Bohinju, Prispevek h glacialni geologiji, ib. 19, 1948; Dolina Vrat v pleistocenski dobi in razvoj Peričnika, ib. 20/1, 1949; O nastanku in razvoju Lj. polja, ib. 24, 1952) ter kartiral v Polhograjskih hribih za drž. geol. zavod v Bgdu (Izvestje o geol. kartiranju lista Lj.; 1:75.000); Godišnjak Geol. inst. kr. Jugosl. za god. 1938). Obdelava sledov vulkanizma na slov. tleh ga je privedla na področje paleogeografije, ki mu pomeni končni cilj vsega geol. in paleontol. proučevanja (Triadni vulkanizem na Slov., GV 18, 1947; O nastanku in pomenu psevdoziljskih skladov, ib. 22, 1950; K paleogeografiji Julijskih Alp, ib. 23, 1951). V obsežnejši monografiji Geol. zgodovina lj. tal (Zgodovina Ljubljane, I. zv., Lj. 1955) je razširil paleogeogr. proučevanja še na druge geol. dobe. V članku Geološki razvoj kamniške pokrajine (Kamniški zbornik 4, Lj. 1958) je še posebej opozoril na pomen številnih menjajočih se transgresij in regresij morja za razvoj pokrajine. Kot paleontolog je sprva obravnaval favno brezvretenčarjev (Beiträge zur Fauna aus dem Oberkarbon von Javornik in den Karawanken, PR 1, 1931; Zur Miozänfauna der Steiner Voralpen, PR 1, 1932). Najdba nosorogovih ostankov na Krasu pa mu je dala pobudo za proučevanje pleistocenskih in tudi terciarnih ter holocenskih sesalcev v slov. krajih. [Coelodonta mercki Jäg. iz Dolarjeve jame pri Logatcu, PR 2, 1933; Diluvialni svizci iz južnovzh. Alp, PR 2, 1935; Ein Moschusochs aus der Höhle Potočka zijalka (Ostkarawanken), PR 3, 1938; O diluvialnem kozorogu iz neke kočevske jame, Zbornik Prirod. dr. v Lj. 1, 1939; Diluvialni kozorogi Slovenije in Dalmacije, RMPR AZU v Lj., 1, 1940; Nosorog s Kamnitnika pri Škofji Loki, ib. 2, 1942; Nove najdbe svizcev v Sji. ib., SAZU, 3, 1948; Jamski lev (Felis Spelaea Goldf.) iz Post. jame, ib. 1, 1951; O najdbah mastodonta (Mastodon arvernensis Croiz, et Job.) na Štajerskem, ib. 1, 1951; O fosilnih sesalskih ostankih iz Betalovega spodmola, LSAZU, 4, 1952; Bizon iz mostiščarske dobe na Lj. barju, Arheol. vestnik, 3, 1953; O fosilnih slonih iz Slovenije, Razpr. IV. razr. SAZU, 2, 1954; Libralces aff. gallicus Azzaroli z viškega Brda pri Ljubljani, ib.; Povodni konj iz Pivške kotline, ib.; O novih najdbah mastodontovih ostankov na Slovenskem, Geologija, 2. 1955; O novih najdbah proboscidov na Štajerskem, Razpr. IV. razr. SAZU, 3, 1955; O pleistocenskih bovidih na Slovenskem, ib.; Bobri iz mostiščarske dobe na Lj. barju, Razpr. IV. razr. SAZU, 4, 1958; O pleistocenskih sesalcih iz jame pri Črnem kalu, ib.; O ostankih evropskega losa v Jugoslaviji, Geol. Anali Balk. Poluostrva, 24, Bgd 1956; Pleistocenski sesavci u pripećku Crvena Stijena kod Petrovića u Crnoj gori, Glasnik Zemalj. muzeja u Sarajevu, 58, 1958.] Objavljal je poljudnoznanstv. članke v Proteusu, Kron in Ribiško-lovskem vestniku, sestavil za Vodnika po zbirkah Nar. muz. v Lj., Prirodop. del (Geološko-paleontološki oddelek, Lj. 1933), prvi stratigrafski opis celotnega slov. ozemlja s seznami dotlej znanih fosilov za posamezne geol. dobe. Ocenjeval je geomorf., geol. in paleontol. dela (GV, Proteus in drugod), priobčil bibliografijo Seidlovih del ter oris in oceno njegovega znanstv. dela (LAZU Lj. 1, 1943; Bull. Scientif., 2, Zgb 1955), sodeloval pri SBL in pri Enciklop. Jugosl. ter kot član republiškega redakcijskega odbora pri izdajanju revije Bulletin scientifique, ki jo izdaja Akademijski svet v Bgdu. Kot geol. izvedenec je v številnih primerih preiskal tla za zgraditev večjih poslopij, tovarn, mostov, hidrocentral itd. L. 1945 je predlagal ministrstvu za prosveto LRS ustanovitev Geol. zavoda za Sjo in še isto leto na poziv ministrstva zanj sestavil štatute; 1949 je ustanovil Geol. inštitut pri SAZU. Na I. jugosl. geol. kongresu na Bledu maja 1954, ki ga je otvoril kot predsednik pripravlj. odbora, je imel dva referata (Razvoj pleistocena na Slovenskem, Prvi jugosl. geol. kongres, Predavanja in por., Bled 23.–7. maja 1954, Lj. 1956; Pregled tektonske zgradbe slov. ozemlja, ib. Lj. 1956). R. je častni član Slov. geol. društva in dopisni član Geol. društva na Dunaju. — Prim.: Spominski almanah slov. strok. pisateljev, publicistov in projektantov (Lj. 1939), 326; Radio Lj. 1940, št. 44 (slika); LAZU v Lj. 2, 1947, 47–53 (slika, bibliografija; letnica promocije napačna); LSAZU 3, 1950, 143–4, NRazgl. 1957, št. 10; PDk 1957, št. 96, 125 (slika); ULj 1957, 28–30. *

Uredništvo: Rakovec, Ivan, akademik (1899–1985). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi483130/#slovenski-biografski-leksikon (13. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine