Slovenski biografski leksikon

Radojčić Nikola(j), zgodovinar, r. 17. (29.) avg. 1882 v Kuzminu (Srem) obrtniku in trgovcu Damjanu, živi v Bgdu. Obiskoval je osn. šolo v rojst. kraju (1889–93), gimn. v Srem. Karlovcih (1893–901; mat. 1901); študiral na filoz. fak. v Gradcu, na Dunaju in v Zgbu. (dipl. 1906). Znanstveno se je spopolnjeval še na univerzah v Jeni in Münchenu ter dosegel filoz. doktorat (1907). Služboval je na gimn. v Karlovcu (1907–8), na »veliki gimn.« v Sremskih Karlovcih (1908–20). L. 1920 je prevzel novo ustanovljeno stolico za zgod. Srbov in Hrvatov na lj. univ. kot izred. (od 20. apr.), 1922 (od 28. apr.) kot red. prof. Bil je dekan filoz. fakultete 1925–6, prodekan 1926–7. Pred okupacijo Sje se je 1941 umaknil v Bgd in tu stopil v pok. (2. okt. 1945).

V Lj. je glavno delo posvetil raziskovanju srb. in (v manjši meri) hrv. zgodovine: ta doba je višek njegove ustvarjalnosti, čeprav je nekatere važne rezultate objavljal še pozneje. Sodeloval je tedaj v zgod. jsl časopisih in zbornikih izven Sje. Nekaj izsledkov je priobčil tudi v slov. listih: Njiva (1921, 325–40; 1922, 65–79), LZ (1923, 388–97; 1928, 57–9), RDHV (1925, 1–54; 1930, 253–304; 1931, hist. odsek 2), Et (1929, 1930), MiD (1929, 3 sl, 83 sl). Izhajajoč iz temeljitega pregleda in jasnega koncepta o zgod. jsl narodov, je R. v nadrobnem delu začel razčiščevati njene vire, realistično odstranjevati nevzdržne ali vsaj površne znanstv. sodbe in ustvarjal nove sinteze za zaokrožena razdobja. Postal je vodilni historiograf za srb. zgod. in izdajatelj njenih virov. Dviganje domačega zgodovinopisja na evropsko višino je štel za svojo patriotično dolžnost in življenjsko nalogo. V ta namen si je izdelal izrazito lastni pedag. načrt in je tako imel močan vpliv na znanstv. formacijo prvih generacij zgodovinarjev na lj. univ. Razločno začrtano pedagoško voljo kaže R-eva knjižica Delo dijaštva za narod (Lj. 1922), članek O potrebi naučnog proučavanja Slovenaca (P 1924, 121–8), članka Poruka mladim istoričarima (novosadski Dan 1938). Pri reševanju neposredno slov. zgod. problemov ni sodeloval, prispeval pa je k načelni razpravi o pojmovanju nar. zgodovine, slovanski državotvornosti in nar. edinstvu Jsln (Njiva 1921, 215–9; MiD 1934, 55–64); srbski javnosti je predstavil slov. delo, zbornik Dobrovoljci kladivarji Jsle (Glasnik istor. dr. 1937.)

R-eve zasluge za zgod. znanost so priznala razna učena društva in znanstv. ustanove. V Lj. ga je Društvo za humanistične vede izbralo za pravega člana. — Prim.: Zgod. slov. univ. do 1929, 470, 523–4; Zgod. narodov Jsle I, Lj. 1953, passim 220–542; Zbornik Matice srpske, 13. in 14. knj. (Zbornik za društv. nauke posvečen 50-letnici znanstv. dela R-a, dve sliki, bibliografija 1906–56 na str. 327–47: 354 zaporednih št.; tudi ponatis). Mkč.

Miklavčič, Maks: Radojčič, Nikola (1882–1964). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi480019/#slovenski-biografski-leksikon (15. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine