Puntar, Josip (1884–1937)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Puntar Josip, kult. in politični zgodovinar, publicist, r. 19. marca 1884 na Uncu, u. 24. jul. 1937 v Lj. Gimnazijo je obiskoval v Lj. 1896–1904 na I. (humanist.) gimn., študiral klas. filolog. na Dunaju in v Gradcu; promoviral je 28. jun. 1918. Kot provizorični učitelj je poučeval v Lj. na II. drž. gimn. (1913), v Gorici (1914–5), v Lj. na II. drž. real. Gimn. (1919/20); 1920 je postal knjižničar drž. štud. knjižnice v Lj.

Pod vplivom social. in kult. idej J. Ev. Kreka je delal v katoliških dijaških, prosvetnih in delavskih društvih ter pisal ideološke razprave o dijaških in ljudskoprosvetnih vprašanjih. V dij. Zori: Srednja šola in srednješolsko dijaštvo; K statistiki srednješolskega vprašanja (XII, 1906), Temelj in cilji organizacije s posebnim ozirom na katoliško narodno dijaško strujo; Važni točki dijaškega vprašanja (XIII, 1907); Pomen filozofije (1907 na ovitku); Slov. kršč. socialna zveza (1908); Saturn lanx (1908); Nekaj nesložnih misli (1908/9); Radikalci, vsi na krov (1908/9); Naš družabni problem (XVI, 1909/10); Abiturientski tečaji (XVII, 1910/11); Javno torišče in vzgoja zanj (XVIII, 1911/12); Kulturna Matica »Kat. akad. starešinstvo« (XIX, 1912/13); Slov. narod, njegova inteligenca (Čas 1908); Na poti do vseučilišča (DS 1909). Vsi ti članki so prežeti z velikim idealizmom, pisani z zanosom in ljubeznijo do splošno narodnih potreb, posebej še do slov. vseučilišča.

Kot politični publicist je sodeloval pri S, zlasti Jsln (brez podpisa, J. P., dr. Stasič) in Sja, v smislu majske deklaracije in slov. kulturne samobitnosti; obsežnejši je članek Dokumenti za slov. polit. miselnost po vojni 1866 (S 1935, nedeljske številke), ki ga dopolnjujejo Pisma Alojzija Smrekarja (Čas 1936/7); širši kulturno politični pomen imajo Razmišljanja ob dvestoletnici Kantovega rojstva (Čas 1924/5).

Kot literarni teoretik in kritik je zgodaj začel raziskavati oblikovno umetnostna in duhovna vprašanja v Prešernu, posebej pod vplivom primerjalne metode Avg. Žigona; spremljal in podpiral je njegova dognanja ter iskal Prešernove zveze z antiko in romantiko: Kaj je z arhitektoniko v Prešernu? (DS 1910); Prešeren in romantika (S 1910, št. 138 do 146); Prešeren in antika (Časi 1911). Glavno njegovo delo, v kateremu je skušal iz širokega obsega zajeti zvezo antike in romantike in pojasniti arhitektonska vprašanja v Prešernu, so Zlate črke na posodi Gazel, ali problem apolinične lepote v Prešernovi umetnosti (Lj. 1912). Delo je doživelo živahno zanimanje (J. Debevec, DS 1912, 152 in 233; A. Ušeničnik, Čas 1912) in tudi ugovore (dr. Jos. Tominšek v Berliner philologische Wochenschrift 17. jul. 1915). S polem. naglasom sta pisana Sonitus de formulario (Čas 1919) in Gazele (Zlate črke: Drugi del, DS 1921); obsežna razprava: Dante in problem Prešernove Nove pisarije (Dantejev zbornik, Lj. 1921) nadaljuje iskanje Prešernovih zvez z antiko in romantiko v smeri Dantejeve umetnosti in razglablja o prvinah in vplivih v Prešernovi pesniški vsebini. Te razprave so vnovič zbudile ugovore in polemiko, zlasti v kolikor se vztrajno drže stroge matematične arhitektonike (Fr. Kidrič, Iz delavnice za komentar Prešernu, LZ 1925, 23; Puntar, Pripombe k naši literarni vedi, DS 1928, 154; Fr. Bradač, Arhitektonika in simetrija v stari klasični poeziji, RDHV IV, 1928, 261; Puntar, Publika se oglaša, DS 1928, ovitek k 5. zv.; Fr. Kidrič, Pomenki, LZ 1928, 563; Fr. Bradač, Dr. Puntarju v odgovor, LZ 1928, 383). P.-jevo delo je razširilo slovensko primerjalno in umetnostno obzorje, pomagalo pojasniti in oceniti Prešernovo umetnost in je mnogo prispevalo h gradbi slov. poetike. Splošnega značaja je še Literarna umetnina (DS 1924). Važne so spominske črtice o Iv. Cankarju (DS 1920), s katerim je malo pred smrtjo skupaj stanoval. Za M 1925 je napisal Petar Petrović Njegoš. – Prim.: S 1937, št. 167, 173, 175 (Velikonja); Sja 1937, št. 31 (Koblar); Čas 1937/38 (M. Pivec-Stele); KMD 1938, 71 (s sliko). Slika: ASK 92. Kr.

Koblar, France: Puntar, Josip (1884–1937). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi475332/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine