Slovenski biografski leksikon

Priol Josip, sadjar, r. 19. febr. 1889 v Morju pri Framu staršem, katerih kmetski stan sega po očetovi strani do 1504. Po končani ljudski šoli v Framu je zaradi očetove smrti ostal doma do 18. leta in šel 1907 na vinarsko in sadjarsko šolo v Mrb., opravil 1910 v Gradcu izpite za meščansko šolo, oskrboval leto dni posestvo Fr. Rosine v Morju, 1911–4 odlično dovršil vinarsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu, služboval leto dni na posestvih štaj. hranilnice v Podlehniku in moral 1915 v a.-o. vojsko. Po končani 1. svet. vojni je postal 15. jan. 1919 strokovni učitelj na dvoletni vinarski in sadjarski šoli v Mrb., opravil 1921 na agronomski fakulteti v Zgb. usposobljenostni izpit za poučevanje na kmetijskih šolah, postal 1924 profesor, 1919 ravnatelj sred. vinarske in sadjarske šole v Mrb. in bil po njeni preselitvi v Bukovo do 1941 ravnatelj mrb. dvoletne šole, 1941–5 začasni pogodbeni strokovni učitelj na kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu, od 16. maja 1945 ravnatelj vinarske in sadjarske šole in načelnik mestnega kmet. oddelka v Mrb. in je od 11. oktobra 1945 ravnatelj Sadjarskega znanstvenega instituta v Mrb. Med službovanjem 5se je izobraževal na študijskih potovanjih po Avstriji (1921), ČSR (1926), Švici (1934), Italiji in Nemčiji (1938). P. je sadjarski učitelj, pisatelj in organizator. Na šoli je učil sadjarstvo, izkoriščanje sadja s pomologijo, vrtnarstvo in čebelarstvo ter organiziral in vodil škropilne poizkuse za zatiranje fuzikladija na jablanah in hruškah, jabolčnega zavijača, češpljevega cvetožera in češpljeve grizice. Na podlagi teh poizkusov je spisal Škropljenje sadnega drevja (Lj. 1938, 1940²: prev. v hrvaščino) in populariziral škropljenje, pomlajevanje in precepljanje sadnega drevja. Ugotavljal je pomološke nazive jabolčnih in hruškovih vrst iz vse Jugoslavije, zlasti še iz Hrvatske in Slovenije, študiral sadne podlage in deblotvorce (Najvažnejše podlage za sadno drevje in njih vzgoja. Lj. 1938, po predavanju na mednarodnem sadjarskem kongresu v Berlinu 1938), razvoj in biologijo korenin pri jablanah ter cvetja pri hruškah in o izsledkih poročal v letnih šolskih izvestjih ter v SiV, kjer je poročal tudi o načinih izdelovanja sladkih sokov iz peščastega in koščičastega sadja, kar je strnil v brošuri Brezalkoholne pijače (Lj. 1928). Uvedel je v Sloveniji ameriški način sortiranja in vskladanja sadja (Lj. 1926 s 25 podobami), vzgajal za to potrebne strokovne moči in pripravil načrte za tovrstna večja (n. pr. na Vinarski in sadjarski šoli v Mrb. za 6, pri Sv. Lenartu v Slov. gor. za 30 vagonov) in manjša skladišča. Propagiral je intenzivno oskrbo sadnega drevja (Pomen gnojenja v sadjarstvu, Mrb. 1933), zadružništvo (Sadjarske zadruge, Lj. 1929), upoštevanje zapostavljenih sadnih vrst (Več koščičastega in lupinastega sadja! Lj. 1934) ter rabo sadja za hrano, ne pa predvsem za pijačo (Spravljanje in shranjevanje sadja, Lj. 1929, 1939²). Na mrb. vinarski in sadjarski šoli je prirejal tečaje za učiteljstvo ljudskih šol, sadjarje in gospodinje, predaval na strok. anketah in zborovanjih, sodeloval pri sadjarskih razstavah v Mrb., Ptuju, Celju in organiziral 1937 razstavo sadja v Mrb. Za Sadjarski znanstveni institut Slovenije je izdelal organizacijski načrt ter vodi oddelek za selektogeneratiko in pomologijo. Od 1921 je redno sodeloval pri SiV in poročal v K, Naših goricah, Poljoprivr. Glasniku in v dnevnem časopisju; strok. referata sta izšla v Radu prvog i trećeg zemaljskog vočarskog kongresa u Čačku (1932) in Mrb. (1937). Izdajal in urejal je letna izvestja vinarske in sadjarske šole v Mrb. ter sestavil skripta o sadjarstvu, pomologiji in uporabi sadja (2 zvezka za nižjo, 5 za srednjo sadjarsko šolo, 1947). Baš.

Baš, Franjo: Priol, Josip (1889–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi471778/#slovenski-biografski-leksikon (20. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine