Slovenski biografski leksikon

Prelesnik Matija, pripovednik in pesnik, r. 7. jan. 1872 na Cesti pri Dobrepolju, u. 1. jan. 1905 v Lj. Oče Matija je bil kmet, stric pa znani ponarejevalec denarja, čigar spomin se je ohranil tudi v slov. slovstvu (Detela, Gospod Lisec; Medved, Stari in mladi); stric po materi mu je bil starinokop Pečnik (SBL II, 276–8). Obiskoval je gimn. 1884–92 in bil od 3. razr. alojzijeviški gojenec; bogoslovje je študiral 1892–6 v Lj., ord. 1895. L. 1896–8 je služboval kot kapit. vikar v Novem mestu in medtem opravil v Gradcu tri bogosl. rigoroze; 1899 je šel študirat na Dunaj v Avguštinej in 1900 promoviral. Od 1900 je bil štud. prefekt in podravnatelj v lj. bogosl. semenišču. Njegova velika nadarjenost je pogrešala trdne volje; zagrenelost mu je nakopala zgodnjo smrt. — Pesniške in pripovedne prvence je objavljal v alojzijeviških Domačih vajah, semeniških Pomladnih glasih (1804–6; letnik 1896 je tudi uredil,); mimogrede se je oglasil v LZ (1894, 642; 1896, 394); lirske pesmi v DS 1898 so večinoma turobnega značaja (Pesmi nagrobnice). Spesnil je tudi več prigodnic: Prolog abit. veselici (SN 1892, št. 184); Na straži (SL 1898, št. 40); Sv. oče papež Leon XIII., ob 20letnici papeževanja (DS 1908), Na, Silvestrov večer (KO 1901); Zlatomašniku msgr. M. Jerebu (S 1901, št. 64); prevajal je latinske pesmi Leona XIII. (S 1901, št. 16; DS 1902). — P.-ova epska pesem je usmerjena v kat. klasicizem in epigonstvo 90ih let prejšnjega stoletja in se naslanja tudi na nar. pesem; najrajši odkriva slovensko starodavnost ob času pokristjanjevanja: Ingov pir (DS 1893); Ženitev Ferdulfa vojvode, furlanska povest (KK I., 1894); Slavna zmaga Gojnika vojnika, dolenjska povest (Pomladni glasi 1896). Najuspelejše delo je zasnovana trilogija iz davnine polabskih Slovanov: Naš stari greh (DS 1903), V smrtni senci (DS 1904) in Vineta (DS 1905, samo začetek); miselna predhodnica temu delu je kratka razprava Opomini potujčene zemlje (KO 1902), kjer pravi: »Bodite edini v obrambi domovine in ne cepite svojih moči« (281). Povest: Nesrečno zlato (DS 1902) iz sodobnega kmečkega življenja je manj posrečena. — Apologetične so zgodovinske razprave: Protireformacija na Kranjskem (KO 1901), Katoliški redovi pred tribunalom moderne svobodomiselnosti, Socialni pomen kat. redovništva v svetovni zgodovini, Katolicizem in nacionalizem (KO 1902). — Prim.: S 1905, št. 1; DS 1905, 120; F. S. Finžgar, DS 1905, 65; A. Medved, DS 1905, 68; LZ 1905, 126; Grafenauer, Kratka zgod. slov. slovstva, 295; Kočevski S 1940, št. 18. Slika: ASK 74; DS 1905, 65. Kr.

Koblar, France: Prelesnik, Matija (1872–1905). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi458358/#slovenski-biografski-leksikon (7. julij 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine