Slovenski biografski leksikon

Prašnikar (Praschniker) Alojzij, gospodarstvenik, r. 13. maja 1821 v Izlakah pri Zagorju o. S. iz stare strojarske rodovine, u. 14. jan. 1889 v Mekinjah pri Kamniku. Izučil se je strojarstva v Kamniku, se 19 leten oženil s Terezijo Šporn in prevzel lepo posestvo njene tete v Mekinjah. Podjeten in naravno nadarjen je začel z ženinim sorodnikom Špornom prevzemati manjša gradbena dela, kakor restavracijo cerkve sv. Primoža nad Kamnikom, gradbo cest in mostov po Kranjskem in Koroškem. L. 1857 je prevzel gradbo raznih objektov kamniške smodnišnice in njenega dolgega obzidja. Za lažjo pribavo gradiva je postavil v Mekinjah veliko, po njegovi smrti opuščeno cementarno (takrat drugo v Avstriji) in opekarno. Po tako pridobljenih skušnjah je začel prevzemati gradnjo železnic v Avstriji, na Ogrskem in v Švici; zidal je visoke stavbe na progi Brenner—Bozen, delavnice južne žel. v Mariboru, proge Celovec—Beljak, Bruck—Leoben, Znojm—Iglava, Gradec—Feldbach, Innsbruck—Telfs, Olten—Solothurn v Švici in 120 km dolgo progo Nagyvarad—Belenyes—Vaskoh na Ogrskem (sedaj v Romuniji). Prizadeval si je pri teh delih zaposliti predvsem domačine. Bil je prvi pobudnik, koncesionar in zgraditelj proge Lj.—Kamnik (1890), ki jo je dve leti kasneje kot donosno prevzela država. Na svojih potovanjih po svetu je med prvimi spoznal važnost tujskega prometa za naše kraje in ga na moč pospeševal. Brez ozira na donosnost je iz ljubezni do domačega kraja v začetku osemdesetih let ustanovil v Kamniku zdravilišče po Kneippovem načinu in zgradil za ta namen na bistriškem produ okusna poslopja z obsežnim, zdaj opuščenim parkom, ter s spretno reklamo privabil mnogo gostov, zlasti hrvaških. L. 1868 je kupil svojemu rojstnemu kraju sosedno, nekdaj Valvasorjevo gospoščino Medijo in obnovil ondotno termalno kopališče. Najmlajši od njegovih 8 otrok je bil inž. Alojzij P. (r. 18. apr. 1857 v Mekinjah, u. 12. apr. 1938 na Dunaju), nazadnje obratni ravnatelj juž. žel. na Dunaju, zaslužen tudi za svoje kamniške rojake. Le-tega sin Kamilo Praschniker (r. 18. okt. 1884 na Dunaju) je upoštevan arheolog, zdaj univ. prof. na Dunaju in red. član ondotne Akademije znanosti; vodil je arheol. izkopavanja v Albaniji in Črni gori, pozneje tudi v Mali Aziji in na Gosposvetskem polju in objavil mnogo znanstvenih razprav; za Bulićev zbornik (1924), monumentalno publikacijo, ki so jo velikemu dalmatinskemu arheologu za njegovo 75letnico poklonili njegovi učenci in prijatelji različnih narodnosti, je Kamilo P. prispeval razpravo »Zum Friese des Tempels der Athena Nike« (str. 19–25 s priloženo tablico). — Kamilova sestra Valerija P. (r. 24. apr. 1894 v Celju) je študirala na umetn. akad. na Dunaju, kjer živi. Slika v olju, posebno pa barvne lesoreze, zlasti pokrajine, mnogo iz kamniške okolice. — Prim.: O Alojziju P.-ju star. LZg 1899, št. 12; J 1930, št. 273 (rojstna domačija); o Alojziju P.-ju ml. S 1938, št. 87; o Kamilu P.-ju Kürschners Gelehrtenlexikon 1931; o slikarici Valeriji P. Sl. Savinšek, S 1926, št. 217. Pc.

Polec, Janko: Prašnikar, Alojzij (1821–1889). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi455835/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine