Slovenski biografski leksikon

Pollini Janez Krizostom, zdravnik, r. 27. jan. 1712 v Radovljici Pavlu Feliksu P.-ju, krščen šele 21. apr. 1712, u. 7. nov. 1786 v Lj. — Trgovska rodovina P.-jev, ki je imela beneško plemstvo, se je menda konec 16. stol. priselila z Beneškega na Goriško in Ivan Krst. P. se je 8. febr. 1601 v Gorici poročil s Katarino, hčerjo Petra Berlinija. Njegov pravnuk Pavel Feliks je 17. febr. 1700 v Gorici sklenil zakon z Ivano Codellijevo in se vsaj že 1703 preselil na Kranjsko v Komendo. L. 1705 je dobil Peter Anton Codelli, sorodnik P.-jeve žene, komendo malteškega viteškega reda za pet let v zakup, pa jo takoj odstopil P.-ju. Ta jo je obdržal do 1710, nato pa vzel v zakup župn. posestvo v Radovljici, ki ga je 1723 še imel, ne pa več 1727, ko se mu je v Radovljici rodil zadnji otrok. Kdaj in kam je iz Radovljice šel, še ni dognano; 1740 je še živel v Sevilli. Pavel Feliks P. je imel 14 otrok; pet se jih je rodilo v Komendi, devet pa v Radovljici. Najstarejši sin Peter Anton, r. 19. jan. 1704, je kot stolni prošt v Gorici u. 15. sept. 1770. Peti otrok, Marija Beatriks (Felicitas), kršč. 12. dec. 1709, se je poročila s Francem Žigo Kappusom pl. Pichelstein in bila babica barona Žige Zoisa. Šesti, prvi v Radovljici r. otrok, je bil Janez Zlatoust Jurij, poznejši zdravnik. Trinajsti otrok je bila Marija (de Victoria) Terezija, r. 10. nov. 1723, ki je vzela Jerneja Pagliaruzzija iz Kobarida in bila mati Natala Pagliaruzzija (SBL II, 245). — Kje in kdaj je Janez Krizostom študiral, ni znano. L. 1737 ali 1738 je postal deželni zdravnik v Lj. Bil je trikrat poročen: prvič (1739) z Marijo Frančiško Bogataj (Wagatthay) pl. Ehrenbichl, ki mu je 4. apr. 1741 rodila sina Feliksa Jožefa in potem še eno ali dve hčeri, a 4. jan. 1747 u.; drugič z Marijo Elizabeto baronico Posarelli (r. 21. apr. 1711, u. 9. maja 1765), s katero je imel šest ali sedem otrok (zadnji je bil sin Franc de Paula, r. 25. marca 1762); tretjič (1771) z Elizabeto pl. Pettenegg, ki ga je preživela (u. 29. marca 1807 stara 90 let). Bil je lastnik hiše št. 80 v mestu (prej Codellijeve) in Rakovnika, a oboje zamenjal z grofom Jan. Nep. Ursinijem Blagajem za dvojno hišo na Starem trgu št. 157. L. 1779 je dosegel dedno avstrijsko plemstvo, viteštvo s predikatom »plemeniti«. Diploma z dne 13. febr. 1779 omenja zasluge, katere si je rodovina P.-jev pridobila za napredek trgovine in za znanost, pravi, da so se nekateri udje tega rodu odlikovali kot vojaki in v duhovskem poklicu, posebej imenuje prošta Petra Antona. Krizostom, pravi diploma dalje, se je bavil z zdravilsko vedo, dosegel doktorat, si pridobil globoko strokovno znanje in izkušenost ter dež. fizikat v stolnem mestu Lj. 41 let s »toplo« marljivostjo in v splošno zadovoljnost opravljal; zlasti v l. 1743/4, ko je med francoskimi ujetniki izbruhnila epidemija, je z nevarnostjo za svoje življenje pokazal naravno vnemo in posebno človekoljubnost. Naposled diploma naglaša, da je P. v sorodstvu ali svaštvu z mnogimi rodovinami kranjskega plemstva in dež. stanov. L. 1784 je prosil še za baronstvo. Menda ga je dosegel, ker sta on in njegova tretja žena v mrliški knjigi šentjakobske župnije v Lj. vpisana kot »Freiherr« in »Freiin«. (V arhivu Nar. muzeja o povišanju za barona ni sledu.) Bil je daleč preko kranjskih mej znan praktik. Imel je neko skrivno sredstvo zoper spolne bolezni in je malo pred smrtjo prosil vlado, da bi smel po časnikih oznaniti, »daß er seinem Sohn Franz Paul sein bewährtes arcanum antivenereum übertragen habe«. V rokopisu je baje zapustil razpravo: Examinatio omnium per Carnioliam existentium thermarum, acidularum et sanitati conducentium aquarum« (Pohlin 43). Po krivici mu je pa Pohlin prilastil knjigo »Heilsame Dreck-Apotheke«. Ta knjiga je prvič izšla 16 let pred P.-jevim rojstvom (izdaje: Frankfurt 1696, 1697, 1699, 1713/14, 1714, 1748 [to izd. pozna Pohlin], Stuttgart 1847, Berlin 1908; sporočil Auskunftsbüro der Deutschen Bibliotheken v Berlinu); napisal jo je polihistor Franc Kristijan Paullini iz Eisenacha, zdravnik škofov v Münstru na Westfalskem, u. 1712 (ADB 25, 279/81; H. Schelenz, Gesch. der Pharmazie, Berlin 1904, 499). — P.-jev sin iz prvega zakona Jožef Feliks je bil vsaj že 1780 in še 1796 kontrolor višjega solnega urada v Trstu. Najmlajši sin Franc de Paula, katerega je oče v oporoki 19. okt. 1786 postavil za univerzalnega dediča, je hišo na Starem trgu polagoma tako zadolžil, da je bila 1802 na dražbi prodana grofu Ludoviku Dizmi Liechtenbergu. O Francu P.-ju prim. prejšnji članek. — Prim.: Matične knjige stolne župnije v Lj. in Gorici, župnije pri Sv. Jakobu v Lj., v Komendi in Radovljici; plemiška diploma iz l. 1779 v drž. biblioteki v Gorici (prepis diplome in izpiske iz goriških matičnih knjig poslal grof Mario Attems); Schiviz, Krain, pogl. s. v. Pollini (nepopolno; Sch. navaja tri P.-je, doktorje medicine: Janeza Krizostoma, Janeza Jurija in Janeza Krištofa. Bil pa je samo eden. Prvi dve imeni značita isto osebo; deček je dobil pri krstu ime Janez (Krizostom) Jurij, ker je bil r. 27. jan., torej na god sv. Janeza Krizostoma, krščen pa dva dni pred godom sv. Jurija. Janeza Krištofa pa ima na vesti, kdor je za Schiviza izpisoval šenklavške matrike in bral Christophorus mesto Chrysostomus); Handurb. Suppamt Kosarje Gült 1773–82 (mestni arh. št. 66); stara lj. zemlj. knjiga: Hauptbuch I fol. 133 in pripadajoči zbirki listin Umschreibungen tom. IV in V in Relatenbuch tom. III, IV, VII, VIII; dež. deska glavna knjiga III fol. 645; arhiv Nar. muzeja v Lj., fasc. plemiške listine; Instanzkalender 1775–82; Triester Instanz- u. Titular Schemat. 1893–6 Dimitz, Die Habsburger in Krain 47; isti, IV, 158; H. Costa, MHK, 1863, 52; F. Lukman, Kron 1940, 32–4. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Pollini, Janez Krizostom, pl. (1712–1786). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi447997/#slovenski-biografski-leksikon (17. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine