Slovenski biografski leksikon

Polak Viljem, cestn. in železn. graditelj in mecen, r. 7. aprila 1843 v Tržiču na »Stari kajži« kot 10. izmed 13 otrok Gašperja Pollaka, barvarja in tvorničarja kotenine, u. v Lj. 29. marca 1908, pokopan 31. marca v Tržiču. Osn. šolo je obiskoval v Tržiču, spodnjo realko v Lj., zgornjo v Požunu. Tehniko je študiral na Dunaju in v Curihu in nato vstopil v službo pri avstr. drž. železnicah, trasiral 1868–71 železniške proge v Zg. Avstriji, na Štajerskem, v Primorju in Dalmaciji in bil 1875 stavbeni vodja pri gradnji železnic Split-Knin in Split-Šibenik. — L. 1880 je izstopil iz državne službe in se udeležil kot privatni podjetnik v zvezi z neko francosko družbo gradnje žel. proge Beograd-Niš (1881–3); pozneje je prevzel pri tvrdki Polak, Scoz & Co. dela za uravnavo Nadiže na Tirolskem, zidal ceste med Levico in Pergine in v dolini Valsugana, vodil gradnjo anatolskih železnic v Mali Aziji (Lefke pri Izmidu) v tvrdki Seyfert, Lusser & Co. (1888–92), v tvrdki Fran Lusser & Co. pa gradnjo 3360 m dolgega Albisovega predora na progi Thalweil-Zug v Švici. — L. 1895 se je vrnil v domovino s precejšnjim premoženjem, ki si ga je bil pridobil s temi gradnjami, živel sprva v Tržiču, potem pa v Lj. Bil je že od mladih nog odločno narodnega mišljenja (navedel je že 1885, mlad realec, za materin jezik slov. in pisal svoje rodbinsko ime tudi pozneje v tujini dosledno le z enim l, ko so sorodniki obdržali staro pisavo Pollak). V domovini je živel zase, v javnosti ni maral nastopiti; zato je tudi odklonil ponujeno mu kandidaturo v lj. občinski svet, pač pa se je živo zanimal za vsa slov. prizadevanja ter radodarno podpiral narodna društva in fonde. Sprožil je tudi misel, naj se v Lj. sezida slov. dijaški dom. Udeleževal se je redno vseh volilnih bojev za slovenski Tržič, pokupil velik del delnic za tržiški Narodni dom in sodeloval sam nekaj časa pri Tržiški posojilnici. Zagovarjal je načelo radikalne narodne osamosvojitve iz lastne moči, brez zaupanja v tedanjo vlado, katere raznarodovalno delo je ostro žigosal. — Iz zakona s sestrično Pavlo, hčerko deželnega šolskega nadzornika Jakoba Smoleja, ni imel otrok. Svoje narodno in človekoljubno mišljenje je pokazal v oporoki 6. febr. 1908, v kateri je preskrbel za soprogo in sestro, poleg tega pa določil okoli 300.000 K za razne narodne in socialne namene: tržiški šoli 3000 K, tržiškemu Sokolu 3000 K, Slov. bralnemu društvu v Tržiču 3000 K, dijaški kuhinji v Kranju 6000 K, ustanovam »Inženir I« in »Inženir II« za slov. dijake vis. šol 15.000 K, zavetišču za tržiške ubožce 42.500 K, povrh še 3000 K za hrano in obleko ubogim tržiškim hiralcem in slednjič DCM vse ostalo premično imetje, sodno cenjeno na 190.187 K. To je bilo prvo veliko volilo, ki ga je prejela DCM. — Prim.: G 1908, št. 14; SN 1908, št. 75–7; KCM 1909, 25–47; 1910, 27–42 (A. Trstenjak); V. Kragl, Zgod. drobci župnije Tržič (1936) 365–6 (s sliko). Ara.

Andrejka, Rudolf: Polak, Viljem (1843–1908). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi445697/#slovenski-biografski-leksikon (16. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine