Pogrlič, Maruša (okoli 1550–?)

Pogrlič (Poglič?) Maruša, voditeljica verske ločine skakalcev (štiftarjev, marternikov), r. ok. 1550 neznano kje kmetu Andreju P.-u, poročena s kmetom Lenartom Medudom (najbrž hasperškim podložnikom), u. neznano kdaj in kje. Hiliastična psihoza tiste dobe, razvnete po turških vojskah, verskih bojih in kmetskih puntih, je objela najširše ljudske plasti, ki so se v pričakovanju nadnaravne rešitve iz neznosnih razmer hitro vdajale vsaki sugestiji. Zato je našlo zatrjevanje P.-eve, da se ji je 30. nov. 1583 prikazal Zveličar in ukazal »štiftati« (od tod ime »štiftarji«) cerkve in svetišča na gorah, zlasti na gori Žingerci nad Planino, vse polno pristašev. Gibanje, ki se je izprva držalo v mejah katol. vere in ki sta ga zato podpirala tudi župni vikar Gregor Rozman v Planini in župnik Peg v Cerknici, pa se je kmalu zmaličilo z novim momentom samomučilnih aktov psihopatične narave. »Marterniki« so v leseni cerkvi, ki so jo 1584 postavili na Planinski gori, delali pokoro na ta način, da so se brez razlike spola do nagega slačili in med blaznim skakanjem tako dolgo bičali, da so popadali po tleh. Kakor nalezljiva bolezen se je to gibanje razširjalo na gorenjsko plat proti Vrhniki, Polhovemu Gradcu in Škofji Loki do Preddvora in Koroške Bele, na Dolenjsko pa čez Ig, Ribnico do Osilnice. Ker so štiftarji ponekod jeli odrekati tudi davščine, se je gosposka zbala, da ne pride do novih puntov, in zato soglasno s cerkveno oblastjo nastopila zoper skakalce. Cerkev na Planinski gori so požgali, Marušo P. pa v dec. 1584 zaprli. O njeni nadaljnji usodi ni nič znanega. Gibanje skakalcev na Kranjskem je odsihmal ponehalo, a se v začetku 17. stoletja še enkrat pojavilo, takrat v Moravčah (1602) in zlasti na Štajerskem (1600–22). — Prim.: A. Dimitz, Eine bisher wenig bekannte Religionssekte in Krain, MHK 1863, 67–9; Dimitz III, 212–5; Orožen I, 194–204; Gruden 683–8; F. Kovačič, Slovenska Štajerska in Prekmurje (SM 1926) 273–4; isti, Zgod. Lavantinske škofije (Maribor 1928) 270–1. Ara.