Podkrajšek, Anton (1804–1885)

Podkrajšek Anton, lj. mestni ekonom, izvedenec glede Lj. barja, v Lj. r. 27. maja 1804 in u. 15. okt. 1885. Dovršivši 1820 4. razr. normalke, je bil najprej v službi pri škof. ordinariatu, nato katastrski metrski pristav v Kranju, potem prejemnik pri zakupniku mestne užitnine v Lj., dnevničar in kancelist pri lj. magistratni zemlj. knjigi, magistratni tajnik in naposled od 1851 do upokojitve 1882 lj. mestni ekonom. S svojo pridnostjo, sposobnostjo in preudarnostjo je znatno pomnožil mestne dohodke. Kot strokovnjaku mu je bila večkrat poverjena ureditev zemljiških knjig tudi pri drugih dominijih. Glavno torišče P.-ovega dela pa je bilo Lj. barje. Od 1826 dalje se pospešeno usušuje Barje, kopljejo se prekopi in jarki, grade ceste in napravljajo kolovozi. Od prvega leta obdelovanja novo osušenih predelov (1829) je P. bil prideljen komisiji za osuševanje, ustanovljeni 1826 in razglašeni za permanentno 1839; 1849 je postal njen aktuar, pri novi sestavi 1850 bil ponovno imenovan za njenega uda in ostal v njej do razpusta 1878. Nadziral je in pogosto tudi vodil izkop glavnih in stranskih kanalov, napravo cest in kolovozov ali stradonov, izkop jarkov med parcelami in njih vzdrževanje. Skupaj z županom Hradeckim je hrabril ljudi, da vztrajajo na naselju, ko so ga hoteli zaradi prevelikih začetnih težav zapuščati, ter jih po županovem nalogu dnevno oskrboval z živili. Hradeckemu je bil od 1835 dalje v največjo pomoč pri osuševalnih delih na Ilovici ob Dol. cesti, opravljal vsa pisarniška dela, sodeloval na komisijah in pri pogajanjih, izvedel prodajo parcel na Ilovici 1838–40, nadziral izkop Gornjega in Spodnjega Galjevca ter vodil kolonizacijo. Za mestno občino je sodeloval pri pogodbi s trgovcem Jan. Baumgartnerjem, ki je 1851–5 izkopal veliki Jezerski graben med Babno gorico in Grmezem ter za Hauptmanico k Ižici in osušil ves ta predel. Pri nadziranju osuševalnih del je P. odkril rimsko cesto za Babno gorico ali vsaj prvi opozoril nanjo kulturno javnost. Nanj se sklicuje K. Dežman, ko omenja to cesto, navajajoč, da so zadeli nanjo v globini 9 čevljev. 1850–6 je vodil P. parcelacijo Golovca in »Burgarskih delov«, 1852 pa razdelitev trnovske Gmajne. Dne 5. maja 1858 je podal na občnem zboru Kmet. dr. na Kranjskem zgodovino osuševalnih del in obdelovanja Barja po l. 1829 (Ueber die Resultate der Entsumpfung des Laibacher Moorgrundes and seiner Kultur seit dem J. 1829 bis Ende des J. 1857, izšlo v Mittheilungen der k. k. Landwirtschaft-Gesellschaft in Krain 1858). Na tem zborovanju je navedel P. »kot eden izmed najkompetentnejših mož, ker ima dolgoletne skušnje v teh rečeh«, razloge za enkratni požig vrhnje šotne plasti kot najkoristnejši za kultivacijo Barja; pri tem ga je podpiral Mih. Ambrož, ugovarjala pa sta zlasti dr. Ahačič in dr. Orel (LZg 1858, št. 110; N 1858, 146). Tudi pri vseh poznejših barjanskih delih je P. sodeloval. Župan dr. Costa je 1866 izjavil, da se P.-ovo delo na mestnem Barju ne da dovolj visoko oceniti. Že tedaj je nadziral napravo in vzdrževanje 21.126 sežnjev barjanskih cest v mestni lasti. Mestna barjanska zemljišča Hauptmanica in »Burganske dela«, poprej popolnoma močvirna in brez donosa, so bila po P.-ovem preudarnem vodstvu osušena in so postala donosna. Hauptmanica je bila prodana na dražbah 1870 in 1871 za 16.470 gld, enako »Burgarske dela« po osušitvi in napravi vozne ceste 1873 in 1874 za 17.094 gld. Za zasluge je mestni svet že 1849 podelil P.-u častno meščanstvo, cesar pa ga za njegovo uspešno delo pri osuševanju in kultiviranju Barja odlikoval 1851 z zlatim zaslužnim križcem, 1878 ob razpustu osuševalne komisije pa z zlatim zaslužnim križcem s krono. – Prim.: Matične knjige v trnovskem župnišču in pri Matičnem uradu MLO v Lj.; N 1856, 161; LZg 1885, št. 236; Mestni arhiv v Lj., svežnji št. 1 iz let 1828–57; V/6 iz let 1858–85; št. 57 iz l. 1849; št. 43 iz l. 1851 ter svežnji o osuševanju Barja (št. 34) iz let 1829–57 in XVII/2 iz l. 1858–82; sejni zapisniki lj. mestnega sveta; C. Deschmann, Beiträge zur Naturgeschichte des Laibacher Morastes v Zweites Jahresheft d. Vereines d. krain. Landesmuseum, Laibach 1858, 67, 82; LZg 1885, št. 236; S 1885, št. 236; SN 1885, št. 236; A. Melik, Kolonizacija Lj. barja, Lj. 1927; isti, Lj. mostiščarsko jezero in dediščina po njem, Lj. 1946; I. Vrhovnik, Trnovska župnija v Lj. 179, 199, 279. Fbč.