Plestenjak, Jan (1899–1947)

Plestenjak Jan, pripovednik, r. 27. marca 1899 pri Sv. Barbari nad Škofjo Loko, u. 9. maja 1947 v Lj. – Dovršil gimn. v Zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu (1911–9), študiral filozofijo v Lj. (slavistiko), bil uradnik pri Pokojninskem zavodu in v raznih službah; med 2. svet. vojno je bil tudi v ital. internaciji. – Pisal je podlistke za S, SN, J, črtice za M, V, NR, Orača, povesti za Vigred, Kmečko ženo. MD je izdala: Lovrač (SV 1936); Bajtarji (MK št. 91, 1937); Mlinar Bogataj (SV 1942); v samozaložbi je izšla zbirka črtic Potrebuježi (Lj. 1938); v založbi Slomškove družbe Bajtarska kri (1940); v Slovenčevi knjižnici 77. zv. Herodež (1944). Snov za svoje zgodbe je zajemal večinoma iz hribovskega življenja v okolici Škofje Loke in jo oblikoval z ljudskovzgojno realistiko; zadnja dela kažejo voljo do čistega realizma. Pisal je tudi kritike za Odmeve in Č (XXVI, 1931/32); v Č XXVII, 1932/33 je objavil diplomsko nalogo K osebnosti A. Aškerca (na osnovi še neobjavljenih pisem), v Odmevih je priobčeval Aškerčeva pisma dr. P. Turnerju; s sodelovanjem L. Ehrlicha je spisal Irsko (MD 1932). V rokopisu sta ostali knjigi Ratink in Sonce za obzidjem. – Prim.: A. S(lodnjak), SPor 1947, št. 112. Kr.