Slovenski biografski leksikon

Pirc Ciril, politik, r. 17. febr. 1865 v Kranju trgovcu, barvarju in županu Mateju P.-u in Katarini, r. Hartl, u. 29. maja 1941 v Lj. Nižjo gimn. je dovršil v Kranju, višjo v Lj., kjer je 1884 maturiral, in se nato vpisal na pravno fakulteto dunajske univerze. Končne juridične izpite mu je 1891 preprečila nenadna smrt očeta in brata Metoda, po katerem je prevzel očetova podjetja. Vodil jih je pa le v zmanjšanem obsegu, ker ga je kmalu vsega prevzelo javno delovanje, zlasti pod vplivom notarja Viktorja Globočnika, voditelja narodnega gibanja v Kranju, kateremu je 1895 pripomogel do mandata v deželni zbor. Že 1894 si je P. pridobil prvo večjo zaslugo za svoje rodno mesto, ko je izposloval zopetno otvoritev tam. gimnazije in nje izpopolnitev v višjo gimnazijo. L. 1895 izvoljen v občinski odbor, je deloval v njem 40 let kot odbornik, občin. svetovalec in (od 1921) kot župan za povzdigo Kranja in okolice. Politično se je opredelil za narodno napredno stranko, kateri je 1897 pripomogel do zmage pri občinskih volitvah. Zelo delaven član lokalnih narodnih društev (Narodne čitalnice, Sokola, Gasilskega društva), katerih častni član je s časom postal, je po Globočnikovi smrti (1898) prevzel njegovo politično dediščino, postal 1898 starosta, 1903 častni član Gorenjskega Sokola in bil (z dr. Valentinom Štempiharjem) idejni voditelj narodne napredne stranke v Kranju. Kot tak je prodrl pri deželnozborskih volitvah 19. sept. 1901 v mestni skupini Kranj-Škofja Loka s 63 glasovi zoper dekana Antona Koblarja in 1908 vnovič s 43 glasovi zoper Tomaža Pavšlerja. V 12letni dobi svojega dež. poslanstva si je pridobil znatnih zaslug za otvoritev železnice Kranj–Tržič (1908) in zgradbo državnega cestnega mostu čez Savo pod Kranjem (1910), zlasti pa za zidanje vodovoda za Kranj in okolico, ki je bil po njegovem prizadevanju 1911 dovršen. V tej dobi je ustanovil tudi Kreditno društvo, ki ga je 1919 prevzela Jadranska banka. Med 1. svetovno vojno je 1914 preprečil razpust Narodne čitalnice v Kranju. Ob zlomu a.-o. monarhije je bil 27. okt. 1918 izbran za predsednika krajevnega odbora Narodnega sveta, 11. maja 1921 pa na mesto Karla Šavnika izvoljen za župana mesta Kranja, ki mu je odslej načeloval do svoje razrešitve 5. jul. 1936. Veliki in nenadni gospodarski razvoj Kranja v tej dobi je v pretežni meri P.-eva zasluga. Že 1921 je z nakupom in umetniško preureditvijo (po načrtih prof. Grebenca) Ogrinčeve hiše na Mestnem trgu preskrbel Kranju reprezentativen občinski dom; v istem letu sta se po njegovem prizadevanju priklopili vasi Gaštej in Gorenja Sava s kranjskim kolodvorom vred mestni občini, s čimer je bil položen temelj široko zasnovani P.-evi akciji za privabitev velikih industrij v Kranj. Po njegovem predlogu je mestna občina 1922 prodala obširne pašnike pod gaštejskim klancem na desnem bregu Save tekstilni družbi »Jugočeški«, ki je tam do 1924 sezidala veliko tekstilno tvornico. V skrbi za poceni stanovanjske hiše je P. že 1927 izposloval dovoljenje za odtujitev in parceliranje mestnega sveta. Kmalu so nastale v območju Kranja velike tekstilne tovarne podjetij Intex (1927), Tekstil-Indus (1928) in Jugobruna (1928), od domačih tvrdk pa A. Božič, J. Ev. Sirc (1929), Ad. Prah in Fr. Sirc (1930). Tako je postal Kranj po P.-evi zaslugi poleg Tržiča drugo največje središče tekstilne industrije v Sloveniji L. 1922 je dosegel podržavljenje poštnega urada v Kranju, 1931 pa ustanovitev dvorazredne drž. tekstilne šole, s katero je mestu in okolici zagotovil strokovno izšolan naraščaj za tekstilne mojstre. Z uvedbo mestne trošarine je P. ustvaril občini nov vir dohodkov, tako da ni bilo več treba poviševati občinske doklade, dasi se je mesto za P.-evega županovanja lotilo mnogo dragih javnih del, kakršna so bila: kanaliziranje mesta, izboljšanje in tlakovanje mestnih cest, prezidava 4 stopnišč, držečih v mesto, pomnožitev cestne razsvetljave itd. V tej dobi je bil po P.-evem prizadevanju sezidan v Kranju tudi Zdravstveni dom OUZD ter so bili odobreni načrti za zgradbo nove ljudske šole in modernega kopališča; izvršitev teh del pa je moral P. opustiti, ker je bil 5. jul. 1936 kot župan razrešen. – Za njegove zasluge mu je občinski odbor mesta Kranja že 9. apr. 1921, mesec pred izvolitvijo za župana, podelil častno meščanstvo. Med 1932–5 je bil član banskega sveta. Prejel je tudi mnogo drž. odlikovanj. P. je mnogo deloval tudi kot časnikar; bil je dopisnik SN in glavni urednik polit. tednika »Save« (1913 do 1917), ki se je tiskal v tiskarni »Sava« v Kranju, katero je bil P. ustanovil. (O njegovem bratu Gustarvu P.-u glej spodaj poseben članek.) – Prim. J 1921, št. 112, 113; 1925, št. 41; 1935, št. 39 (slika); 1940, št. 39 (slika); 1941, št. 128 (slika); SN 1935, št. 40; 1940, št. 39 (slika); 1941, št. 123 (slika); Razst. slov. novin. 1937, 41, 66; Kron I, 163; Žontar, Zgod. mesta. Kranja (1939) 338–9, 348–50, 357, 359, 361–2, 365, 368. Ara.

Andrejka, Rudolf: Pirc, Ciril (1865–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi427335/#slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine