Slovenski biografski leksikon

Peternel Mihael, šolnik in domoznanski pisatelj, r. 22. nov. 1808 premožnemu kmetu »na Lanišu« v Novi Oselici na Gorenjskem, u. 6. avg. 1884 v Lj. Obiskoval je normalko v Idriji (1818–21) in Gorici (1822), tu začel gimn., jo nadaljeval v Celovcu do 1823 ter jo dovršil z licejem v Lj. (1824–31). Po bogoslovnih študijah (1831 do 1835) je kaplanoval na Dobrovi pri Lj., v Moravčah (1839), Poljanah nad Šk. Loko (do 1843), Šmartnem pod Šmarno goro (do 1850) in v Vodicah; jun. 1851 je napravil izpit iz prirodoslovne skupine za realke ter bil na Močnikov predlog jul. 1852 pozvan na novo ustanovljeno trirazr. realko v Lj. za začasnega vodjo, katero službo je vestno in uspešno opravljal do avg. 1860, nato pa na istem zavodu deloval kot prof. do predčasne upokojitve jul. 1874. Na liceju sta njegovo nadarjenost za realne predmete podpirala matematik Schultz v. Strassnitzky, za katerega je s tovarišem Močnikom pregledoval Vegove logaritme, prof. Kersnik pa mu je prepuščal fiz. kabinet za razne poskuse. P. je bil v različnih vedah temeljito poučen ter jih je tudi praktično uporabljal, posebno v astronomiji, zemljepisu, prirodoznanstvu in kemiji, tehnično izurjen v rabi mikroskopa, teleskopa ter v izdelovanju stavbnih načrtov in raznih priprav za fizikalni pouk. Dopisoval je v N ter med dr. priporočal rabo lat. imen za mesece namesto narodnih in tedanjih umetno skovanih (N 1849, št. 1–3). V izvestjih lj. realke je poleg letnih uradnih ravnateljskih poročil opisal ustanovitev in otvoritev lj. nižje realke (1853), sestavil za učence očrt domoznanstva Kranjske z navedbo literature (1853), ki ga je posebno v obrtnem pogledu strokovnjaško izpopolnil (1855–6), da je geograf Simony priporočil to razpravo svojim slušateljem kot vzorno delo. Stoletnice Vegovega rojstva se je spomnil s kritičnim življenjepisom ter v njem izrazil željo, da se slavnemu rojaku postavi spomenik (progr. 1854). V sestavku: Andeutungen, wie und von wem die Realschule zu beachten u. zu benützen sei, insbesondere in unserem Vaterlande Krain (1857) poudarja važnost raznih iznajdb in znanja prirodoslovnih ved, ter kako bi bilo zboljšati tedanje stanje kmetijstva, trgovine in obrti na Kranjskem. Pomen in naloge realčnega študija utemeljuje v daljšem spisu Schule u. Leben, insbesondere Realschule u. gewerbliches Leben (1858–9). Da se določi in v splošni rabi ustali slov. kemična terminologija, je kemikom in jezikoslovcem v presojo objavil Imena, znamnja in lastnosti kemiških prvin (1862), kakor je že prej po vladnem naročilu za zalogo šolskih knjig sestavil slov. terminologijo za geometrijo (1856) in prevodu Zipperjevih botaničnih slikanic oskrbel slov. imenoslovje (1857). – Prim.: Resnicki–Marn, S 1874, št. 97 in S 1884, št. 182–3; (Levec), SN 1884, št. 181; Marn XXV 38; Binder, Gesch. der kk. Oberrealsch. in Lb. 1902, 111–6 (s sliko). Šr.

Šlebinger, Janko: Peternel, Mihael (1808–1884). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi419511/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine