Slovenski biografski leksikon

Pavel Avgust, jezikoslovec, narodopisec in pesnik, r. 28. avg. 1886 na Cankovi. Nižjo gimn. je obiskoval v Szentgotthárdu (1897–1901), višjo v Szombathelyu (1901–5), študiral v Budapešti slavistiko pri Asbóthu, latinščino in madžarščino (1905–9), prom. iz prim. slov. filologije 1913. Po enoletni vojaški službi je supliral na kat. gimn. v II. okr. v Bp. (1910–1), v Tordi (1911–3), v Dombováru (1913–4), tu po vojni službi bil prof. (1918–20), od tedaj v Szombathelyu, kjer je v županijskem muzeju (Vasvármegyei múzeum) namestnik ravnatelja in dejanski vodja ter vodja etnograf. oddelka in knjižnice, za katero je sestavil 3 tisk. kataloge. Od 1933 je sourednik revije Folia Sabariensia. — Jezikoslovno se bavi s proučevanjem prekmurskega narečja. Glasoslovje cankovskega slov. narečja (A vashidegkúti szlovén nyelvjárás hangtana, Bp. 1909) je temeljno delo za študij vseh prekm. govorov. V razpravi Jezik najnovejše prekm. literature (A legújabb vend irodalom nyelve, Nyelvtudomány 1916) kritično primerja umetni jezik tistodobnih prekm. publikacij z živim govorom. Narodopisne razprave s področja stikov med južnimi Slovani in Madžari so: Sorodstvo pravljice o Orfeju v južnoslov. narodnem pesništvu (Az Orfeus-monda rokonai a délszláv népköltészetben, Ethnographia 1909), Južnoslovan. viri lepe zgodbice o kralju Beli in Bankójevi hčeri (A Béla királyról és Bankó leányáról szóló széphistória délszláv forrásai, Egyetemes Philologiai Közlöny 1913), Hunyadyjci v v južnoslovan. nar. pesništvu (A Hunyadyak a délszláv népköltészetben, Vasvármegye és Szombathely város Kultúregyesülete és a Vasvármégyei múzeum évi jelentése II. 1927). Prekmursko narodopisje obravnavata spisa: Zbirka prekm. tekstov in zgod. dosedanjega zbiranja (Vend szöveggyüjtemény és az eddigi gyüjtések története, Nyelvtudomány 1917 do 1918), kjer je zlasti podal opis in kritiko zbirk Š. Küharja, objavil 4 pripovedke v fonet. transkripciji in madžarskem prevodu ter z jezikoslovnimi opombami, in Odprta ognjišča v kuhinjah rabskih Slovencev (Nyilttüzhelyii konyhák a hazai szlovénoknál, Ethnográfia-Népélet-Értesitö 1927; slov. prevod v Etnologu, Lj. 1931). Sestavil je madž. učbenik ruščine. Strokovne ocene je objavljal v raznih listih. — Pesmi v prekmurščini je priobčeval v Kalendarju Srca Jezusovega, Marijinem listu in Novinah (1907–17, psevd. Sinek Martinek, šifra A. P.), madžarske pa v časnikih Muraszombat és vidéke, Vasvármegye, Ujság in v revijah Magyar kultúra, Élet (Bp.), Pásztortüz (Cluj). Izdal je zbirko Tako pojem psalme v objemu slepe doline (Vak völgy ölén igy zsolozsmázok, Szhely 1933). P.-ova poezija je izraz borbe med težnjo za boljšim duhovnim in socialnim redom ter brezobzirno vsakdanjostjo. — Od 1933 poroča P. o kulturnem življenju v Jugoslaviji v Magyar irás (Košice). — Prim.: O. Asbóth, Rocznik Slaw. 1910, 177–203; isti, Nyelvtudomány 1910, 127–140; Fr. Sobočan, Sn 1911, 121–2; V. Novak, S 1933, št. 27, 180 (s sliko); isti, Novine (Pomoč) 1933, št. 16; isti, DS 1933, 439; Ijjas A., Magyar kultúra 1933, 233; Kállay M., Nemzeti Ujság 5. marca 1933. Nk.

Novak, Vilko: Pavel, Avgust (1886–1946). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi406902/#slovenski-biografski-leksikon (24. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine