Slovenski biografski leksikon

Parapat Janez, zgodovinar, numizmatik in nabožen pisatelj, r. 9. dec. 1838 v Lj., Florjanski ul. št. 54, u. 7. apr. 1879 v Zagradcu na Dol. Oče Peter, korporal 17. pešpolka na dopustu in paznik v kaznilnici, je bil iz Trstenika v Čičariji, mati Helena Ruschitz pa iz Koprivnika na Kočevskem; poročila sta se šele 4. febr. 1844 (Peter je 12 dni po poroki umrl za sušico, 38 let star); sin Janez je bil pozakonjen šele 1860, ko je stopil v semenišče. P. je v Lj. študiral 1852–60 gimn., nato bogoslovje in bil 1864 ord. Služboval je kot kaplan 1864–7 v Stari cerkvi pri Kočevju, 1867–8 v Semiču, 1868–72 v Podbrezju, bil 1872–7 župni upravitelj in do 1879 župnik na Vranji peči; 23. febr. 1879 je nastopil župnijo v Zagradcu, kjer se je prehladil in za pljučnico umrl. — Po rojstvu ni bil Slovenec, pa kot dijak je postal navdušen Slovenec, Jugoslovan in Slovan. V gimn. se je zanimal za tuje jezike, zlasti španščino. Na počitnicah pri svoji sestri v Beljaku se je začel baviti z botaniko in numizmatiko in kupil zbirko ponarejenih bronastih rimskih novcev. Pisateljevati je začel kot bogoslovec v semeniškem listu Slov. Lipi. Kot kaplan je po arhivih zbiral zgodovinsko gradivo. Ko je začel pisati zgodovinske razprave, se je dobro zavedal, da njegovo gradivo ni popolno, toda začel je, ker bodo sicer domačo zgodovino pisali tujci ali narodni odpadniki. V vseh svojih razpravah kaže kritičnost, zlasti se to vidi v njegovem glavnem delu »Turški boji v XV. in XVI. veku s posebnim ozirom na Slovence« v LMS 1871. Tudi za organizacijo slov. zgodovinskega študija je pokazal pravo pot, ko je v SN 1873, št. 32 nasvetoval, naj se Histor. Verein f. Krain posloveni. Od 1874 do smrti je bil odbornik SM in deloval v odseku za izdajanje knjig. Predlagal je, naj SM izda zgodovinsko-krajepisni slovnik vseh slov. pokrajin z življenjepisi slavnih mož (O naučnem slovniku v mali obliki, SN 1870, št. 107). Numismatische Gesellschaft na Dunaju ga je 28. marca 1873 izbrala za rednega uda. V združitvi južnih Slovanov je P. videl neobhodni pogoj za uspešno delo slov. znanstvenikov.

P.-ova leposlovni spisi. V rokopisni Slov. Lipi: Srce, le tiho! (1. letn.); Vzrok petja, Vabilo, Postiljonska, Osem dnin na planinah, Drobtinica (2. letn.); Mlademu pesniku, La flor del Lililá. (iz špan.), Večerni pozdrav, Večerna, Nebeška cvetlica, Kavarna v Surati (iz franc., vse v 3. letn.). Natisnjeni so tile spisi: Lokava in Večer v Benetkah (G 1862); Berač Bogdan (iz češč., SV 1862); Kdor ne uboga, ga tepe nadloga (Poljska povest, KMD 1863); Deček in cvetlica in Postiljonska (pesmi, G 1863); Gospa Sreča in gospod Denar (G 1864); Teta Holofernes in njen zet (iz špan., G 1864); Krvno maščevanje (iz nem., KMD 1864); Družina Alvaredova (iz špan., Cvetje iz domačih in tujih logov 1864); Poslednja tolažba (iz špan., SV 1867); Janez soldat (iz špan.), Najboljše kršč. delo (iz špan.), Kesilda (iz špan.), Janez Vsegadost in smrt (iz špan.), Verne duše (B 1869); Prilike očeta Bonaventure: Gadji lovec, Papežev izpovedanec (B 1870); Razmišljeni Juri, O petelinčku, Povabljeni gost (B 1871); Ofero (špan. legenda, B 1873); Robinzon starši (MD 1876, 1893²). — Molitveniki: Zvonček nebeški (Lj. 1867, 1870, 1874, 1885); Steza v sveti raj (Lj. 1868, 1874, 1879, 1882); Dušni vodnik v srečno večnost (Lj. 1871, 1878); Molitvene bukvice za pobožno mladost (Lj. 1872). — Razprave in članki: Cerkev sv. Križa pri Belaku (SV 1864); Cerkve prvih kristjanov (SV 1865); Spominska svetinja kranjskih stanov iz l. 1600 (NKL SM 1868); Spominska svetinja kranjskih stanov l. 1790 (NKL SM 1869); Cesar Leopold v Lj. (ibid.); Svetinje škofov lj. (LMS 1869); O kmečkih puntih sploh in o uporu l. 1573. posebej (ibid.); Bitka pri Sisku (KMD 1869); Turki prvikrat na Koroškem (SV 1870); Letopis mesta Kranjskega 1788–1870 (LMS 1870); Prihod Turkov v Evropo in na slov. zemljo (B 1871); Turški boji v XV. in XVI. veku s posebnim ozirom na Slovence (LMS 1871 in posebej); Na Dobraču (Zora 1872); Žiga Herberstein v Moskvi (ibid.); Doneski k zgodovini kranjskih mest: I. Radolica (LMS 1872/73); Doneski k zgodovini samostana Velesovskega (ibid.); Dva umetnika (Zora 1873); Nesrečni pesniki (ibid.); O španjolskem gledišču (ibid.); Gospodje Višnjegorski (Vestnik 1873); Historično-geografično društvo (SN 1873, št. 32); Hohenwarti (S 1873, št. 13); Furlanski arhivi in naša zgodovina (S 1874, št. 40); Ahasver ali večni Jud (S 1874, št. 70, pod šifro J. P.); O starološki fari (ZD 1874); Doneski k zgod. kranjskih mest: II. Kočevje (LMS 1874); Regeste iz doslej še ne natisnjenih kranjsko zgodovino zadevajočih rokopisov (ibid.); Slovenščina v kočevskem narečju (Vestnik 1874); Sveto leto na svetinjah (ZD 1875); Narodna bramba za časa turških bojev (Zora 1875); Kritika: Opis jugoslavenskih novaca prof. Sime Lubića (Vestnik 1875); Numizmatičen spominek iz hrvaške zgodovine l. 1849 (S 1875, št. 117); Načrt za biografijo Fr. And. Šega in dela njegova (LMS 1875); Doneski k zgod. kranjskih mest: III. Kamnik (LMS 1876); Numizmatični spominki iz l. 1848 in 1849 (ibid.); Na obranu pravosti starosrbskih novaca od Ljubića (Numismat. Zeitschr. 1876). — Prim.: P.-ovo numizmat. zbirko in nekaj rokop. zapuščine v Nar. muz. v Lj.: rkp. Pregovori in reki, 2 zv. pri SM; J. Benkovič, DS 1894, 673–9, 706–14, slika 673, seznam spisov 712 sl.: B(elec), SN 1879, št. 83 in 85; S 1879, št. 40, 43; A. Luschin v, Ebengreuth, Numismat. Zeitschr. 1879, 450–1. Cpd.

Capuder, Karel: Parapat, Janez (1838–1879). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi404698/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine