Slovenski biografski leksikon

Pajek Jožef, folklorist in zgodovinar, r. 29. jul. 1843 na Prežigalu pri Konjicah kot sin kmečkih staršev, u. 25. jul. 1901 v Mariboru, pokopan v Konjicah. Ljudsko šolo je obiskoval v Konjicah, prišel 1854 na celjsko gimn., ponavljal 1. razr., bil od 3. razr. med boljšimi dijaki (od 3. do 5. razr. v 4 sem. odličnjak), v 2. sem. 8. razi. zaradi veseljačenja izključen, dovršil 8. razr. in z dobrim uspehom maturiral 1863 v Mariboru. Bogoslovje je 1863–7 študiral v Mariboru, ord. 1866. Služboval je kot kaplan 1867–9 pri Sv. Petru pod Sv. gorami, 1869–72 pri mariborski stolnici, bil 1872–93 veroučitelj na mariborski gimnaziji, 1893 do smrti stolni kanonik. L. 1870 je v Gradcu postal doktor bogoslovja. Na gimn. je poučeval tudi slovenščino (usposoblj. izpit 1875 na Dunaju); kot kanonik je 1897–1901 predaval na bogosl. učilišču moralno teologijo. — Kot gimn. profesor se je bavil z narodopisjem in slovstveno zgodovino. Zlasti marljivo je zbiral narodno blago na slov. Štajerskem. Narodopisne publikacije so: Torklja (Kres 1881, 306); Praznoverne bajke in šege med štaj. Slovenci (Kres 1882, 218–22, 268–72); Baumfilius (Kres 1882, 372); Vurberški Krsnik (Kres 1882, 578–81); Črtice o Slovencih v štaj. Podravju s posebnim ozirom na nar. noše (Kres 1883, 365–73); Pravljica o Vurbergu in tamošnjem Krsniku (P 1884, št. 1; po tujem zapisku); Oves, osat in vražji stric (DS 1888, 47). Bogato zbirko narodopisnega gradiva je podal v knjigi Črtice iz duševnega žitka štaj. Slovencev (SM 1884; prim. Kres 1885, 117; P 1885, 58). – Slovstvenozgod. spisi so: Slov. pisatelj Marko Glaser (Kres 1882, 287); Nekaj drobtinic o St. Vrazu (Kres 1883, 38–45); J. M. Šmigoc (Kres 1883, 425–7); Do zdaj še neznan rokopis Jož. Hasla (Kres 1886, 176); Leopold Volkmer, veseli pevec Slov. goric (P 1885, ponatis Maribor 1885; prim. Kres 1885, 647; LZ 1885, 760); Sv. Ciril in Metodij, ustanovitelja in utemeljitelja slov. književnosti (P 1885, št. 7–12). Tudi je ocenil Marnov Jez. XVIII in XIX (Kres 1881, 193 in 1882, 116) in pohvalil Kleinmayrjevo Zgod. slov. slovstva (Kres 1881, 419–20), zaradi česar ga je F. Levstik hudo prijel (LZ 1881, 781). Objavil je dalje dva jezikoslovna prispevka: Razmišljevanje o slov. pravopisu (P 1883, 355–6 in 1884, 5–7); Lévica, hámica (P 1885, 152–3). Iz te dobe so tudi življenjepisi dr. A. Murka (LMS 1880, 224–57), škofa M. Napotnika (KMD 1891, 37 do 41) in vurberškega župnika Jan. Krambergerja (SGp 1892 in ponatis) ter opis Maribora (KMD 1891, 27–36). – Kesneje se je obrnil k domači cerkveni zgodovini in objavil te-le spise: Zgodovina Poličanske župnije z nekaterimi pogledi v njeno okolico (Maribor 1898; prim. M. Sl[ekovec], VBV 1898, 303–10 in P.-ovo repliko VBV 1899, 86–90; P.-ov starejši brat Janez je bil 1889/90 župnik v Poljčanah, gl. M. Slekovec, Duhovni sinovi slavne nadžupnije Konjiške, Maribor 1898, 43); Cerkev naše ljube Gospe na Lebarju pri Mariboru (VBV 1898. 119–23, 195–204, 275 do 283); Ostanki dveh kršč. bazilik rimske Celeje (VBV 1899, 51–61); Marijina cerkev na »Gori« pri Sv. Petru blizu Maribora (VBV 1899, 325–32 in ponatis); Steber za večno luč pri marib. stolnici in še nekoliko drugih drobnih spomenikov (VBV 1900, 247–55, 333–40; tudi v Mitteil. d. Zentralkommission z. Erforschung u. Erhaltung d Kunst- u. hist. Denkmale, N. F. 26 [1900] 209 u. 27 [1901] 5); Der Dom von Marburg (cerkv. govor, Maribor 1897); Die Stadtpfarrkirche zu Pettau (Stüdsteier. Post 1897, N. 100); Aus dem Garten der Lavanter Diözese (Maribor 1899); Die fürstbisch. Residenzstadt Marburg (predavanje, Maribor 1900); Umgrabungen an der Stelle der ehemal. Burg Ober-Marburg (Mitteil. d. Zentral-Komm. N. F. 27 [1901] 170 do 172); Der kath. Frauenverein der christl. werktätigen Nächstenliebe in Marburg (Maribor 1900). V teh spisih je zbranega mnogo dobrega gradiva, je pa tudi, zlasti v nekaterih nemških, nepotrebne snovi; pogreša se v njih notranja strnjenost in urejenost. – Dalje je P. sestavil molitvenik Sv. Jožef (MD 1895), napisal pastoralni članek »Saj itak nič ne pomaga« (VBV 1898, 52), izdal nekaj priložnostnih govorov (Die Haupt- u. Stadtpfarrkirche St. Georg in Pettau, Maribor 1898; O blagoslovljenju zvonov … v Čadramu, Maribor 1899; Schlusswort nach der Consecration der neuerbauten Vorstadtpfarrkirche … in Marburg, 1900; Begrüssungen u. Danksagungen, Maribor 1901) in sodeloval pri škof. sinodah 1896 in 1900. Iz zapuščine je uredništvo VBV izdalo Sv. apostola Pavla list Hebrejcem (Maribor 1903, prevod in kratek komentar). P. je pisal tudi v SGp (n. pr. o kmečkih uporih v 16. stol., 1877, št. 12; o Juriju Matjašiču 1882, Cerkv. pril. št. 71 [3. avg.]; 1887, št. 15; 1892, št. 24–6), Salzburger Kirchenzg in dunajski Vaterland in bil dopisnik centr. komisije za varstvo umetn. in zgod. spominikov na Dunaju. – Kot gimn. profesor je P. prepotoval Italijo, Francijo, Nemško, Češko in marljivo zapisoval spomine, ki jih je duhovito in rad pripovedoval v šoli in družbi. – Prim.: Celjska in mariborska gimn. izvestja; celjski gimn. katalogi; služb. list v škof. arhivu v Mariboru; nekaj pisem nanašajočih se na knjigo »Črtice iz duš. žitka …« v lasti Zgod. dr. v Mariboru; J. Č(ede), VBV 1901, 486–8; SGp 1901, št. 30; S 1901, št. 176; Glaser IV, 204; Simonič 366; M. Napotnik, Govor do semeniščanov (Maribor 1910), 112, slika pri str. 96; A. Schlossar, Die Literatur der Steiermark2 (gl. kazalo); F. Kovačič, Zgod. lavant. škofije 440, 447; Spomenica ob 70 letn. lavant. bogosl. učilišča (Maribor 1929), 42, 46. Slika na steklu v župni cerkvi v Čadramu (A. Stegenšek, Konjiška dekanija, Maribor 1909, tabl. 23. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Pajek, Jožef (1843–1901). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi402441/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine