Slovenski biografski leksikon

Pagliaruzzi Sigismund vitez s Kieselsteina, frankofil in framazon Napoleonove dobe, r. 20. dec. 1792 v Stražišču Natalisu P.-ju, u. 6. febr. 1855 v Lj. Kaj in kje je študiral, ni ugotovljeno. Ko se je ok. 1808 poročil z Jožefo Romano, je kupil 6. febr. 1809 od barona Pomp. Brigida bivši Szögyenyjev (Cekinov) grad pri Lj. (Leopoldsruhe) ter živel deloma na gradu deloma v Kranju. V dobi Napoleonove Ilirije ga avstr. vohuni niso po krivem navajali od 1810 med Ilirci, ki jih je treba, če bi prekoračili ilirsko-avstr. mejo, aretirati in odvesti v Celje, a po 1. febr. 1812, ko so imeli v Lj. »francosko-ilirsko framaz. ložo prijateljev kralja rimskega in Napoleona«, med člani lože (1813: celjski okrožni glavar grof R. Auersperg 6. jan., Fink = Ant. Scheuchenstuel 27. jul., Kremnitzer 9. nov.): P. je edini popolnoma izpričani član lj. lože (njegova sprejemna diploma je v Nar. muz. v Lj.); ko so 4. maja 1812 instalirali lj. mêrijo, je bil med njenimi 4 adjunkti. Ovaduh Kremnitzer je govoril po vsej priliki resnico, ko je 21. jan. 1814 P.-ja dolžil, da »živi in mre za Francijo, da je pri zadnjem prodiranju avstr. čet bil ogleduh za laškega podkralja Evgena in mu v stanovanju v Kranju vse storil, kar je le mogel«. Ker po vrnitvi Avstrijcev ni bil več v javni službi, se za njegovo frankofilsko orientacijo niso toliko brigali kakor n. pr. za Vodnikovo ali Peeseneggerjevo. Pomembna pa je mogla postati zaradi tega, ker je utegnila vplivati na mladega Prešerna, ki je bil v višjih gimn. razr., torej pred š. l. 1819/20, domači učitelj v Cekinovem gradu, kjer je imel hrano in stanovanje (izmed 9 otrok Sigismunda P.-ja bi utegnili bili Prešernovi učenci: Josip Emanuel, r. 17. avg. 1809, u. 23. maja 1819; Terezija Franč., r. 20. sept. 1810; Josip Mario, r. 7. jul. 1812). P. je preživel vse ilirske člane franc.-ilir. lože, hranil obenem s predzadnjim ložine insignije ter dal o delovanju v lj. loži one podatke, ki jih je objavil H. Costa 8 let po njegovi smrti (MHK 1863, 42). Cekinov grad, v katerem je bil za lastništva Sigismunda P.-ja rojen tudi Fr. H. Penn, je prešel že 1. jul. 1841 v last sinov Petra in Jožefa, a 15. jun. 1843 Petra samega, ki ga je 10. nov. 1865 prodal Kozlerjem (SBL I, 543). Jožef P., ki je u. v franč. fari v Lj. 12. dec. 1888 kot deželni oficial v starosti »77 let«, je poslednji moški potomec obubožane obitelji v kranjskih matrikah in pač istoveten s Sigismundovim sinom Jožefom Marijem. — Prim.: Costa H., Reiseerinnerungen 39; Wurzbach XXI; Dimitz IV, 341; Vrhovec, Lb. 192; Schiwiz, Krain; Vošnjak, Ustava in uprava ilir. dežel, 209; Kidrič, Franc.-ilir. loža prijateljev kralja rimskega in Nap. v Lj., Sn XII (1914) 10–2, 87; Vrhovnik, Stanovališča Preš., DS 1926, 248; Mal 206; Žontar, Kranjska gimn. v dobi Nap. Ilirije, pos. odtis 1, 11; Zwitter, Nov seznam frankofilov v Nap. Iliriji, GMDS XII (1931), 49; dež. deska v arhivu dež. sod. v Lj. IV, 389. Kd.

Kidrič, Francè: Pagliaruzzi vitez s Kieselsteina, Sigismund (1792–1855). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi401335/#slovenski-biografski-leksikon (13. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine