Slovenski biografski leksikon

Ornig Josef, štajerčijanski politik, r. 7. jun. 1859 kot sin mlinarja v Hrastovcu, u. 11. marca 1925 v Gradcu. V Ptuju je obiskoval ljudsko šolo in 1. gimn. razr., se nato izučil za peka in potoval kot pomočnik po Nemčiji, Franciji in Angleškem. Po povratku v Ptuj je začel uporabljati dobljene izkušnje pri požarni brambi, v gradbenem in olepševalnem društvu ter utemeljil ptujsko kopališče in ljudski vrt. 1888 je bil izvoljen v obč. svet ter bil župan 1894–1918. Kot župan je postal načelnik mestne hranilnice in deloval za modernizacijo in gospodarski dvig Ptuja ter za ojačenje ptujskega nemštva. Prvemu cilju je služila sanacija mestnih financ, ustanovitev voznega parka, pogrebnega zavoda, plinske razsvetljave, mestne klavnice, tlakovanje in kanalizacija ulic, novi park, novi rotovž, nova vojašnica, novo sodno poslopje, podpiranje novega muzeja in preureditev gledališča, reorganizacija trga za živila, sejmov in povečanje njih števila, zainteresiranje tuje trgovine za ptujske sejme, olajšanje zveze Ptuja z daljnim prometom z uvedbo lokalnih vlakov Ptuj—Maribor in z izgraditvijo interurb. telef. zveze; drugemu pa razširjeno osn. in novo strok. šolstvo. Z ustanovitvijo dijaškega doma (1899) je dosegel izpopolnitev niž. gimn. v višjo; 1904–18 je bil načelnik ptujskega okr. zastopa in deloval za razvoj živinoreje, sadjarstva, za modernizacijo starih cest in gradnjo novih; 1896 je postal kot zastopnik trg. zbornice dež. poslanec, od 1906 pa je zastopal trge in mesta ptujskega-ormoškega-sv. lenarškega-ljutomerskega-rogaškega volivnega okraja. V dež. zboru je zastopal gospodarske interese Ptuja in okraja z idejo velike elektrarne, z nastopanjem za železnico Dunaj—Split preko Ptuja ter s prizadevanjem za regulacijo Pesnice. V splošnem je bilo O.-ovo delo v dež. zboru sredstvo za dosego ciljev ptujskega župana in načelnika okr. zastopa. Ko so slov. štaj. politiko koncem 19. stol. zaposlovala predvsem vprašanja slov. uradovanja, je O. pod vplivom socializma nastopil z izrazitim stanovskim kmetskim programom, kateremu je podredil narodne in cerkv. zadeve kot privatne zadeve posameznika. S tem je hotel preprečiti narodnostno diferenciacijo Slovencev in doseči, da bi štaj. in kor. Slovenci po stanovski in gospodarski orientaciji prešli v nemštvo. 1899 je ustanovil konzorcij, ki je začel 1900 izdajati za štaj. in kor. Slovence list »Štajerec« 1900 ustanovljena Slov. kmečka stranka se s podrobnimi krajevnimi organizacijami med ljudstvo ni razširila, pravtako tudi ne 1901 ustanovljena strokovna kmetska organizacija Slov. kmečka zveza, tako da je ves štajerčijanski pokret temeljil na listu »Štajercu«. Po intencijah nem. pol. društva v Ptuju je »Štajerc« zastopal O.-ovo misel: Kmet za kmeta! t. j. sodelovanje slov. kmeta z nemškim, zakrival ljudstvu pogled na, nar.-polit. vprašanja z zahtevo, da morajo ljudska parlamentarna zastopstva biti gospodarske in ne polit. ustanove, zakrival nemški cilj pokreta z zagovarjanjem zveze kmeta, t. j. slov. dežele, z obrtnikom, t. j. nemškim mestom, razvijal avstr. štaj. in koroško miselnost, omejeval slovenstvo na kranjstvo in nastopal proti slov. geslu: Proč od Gradca! s poudarjanjem podrobnih kmetskih vprašanj in s prikazovanjem veleizdajniškega značaja slov. štaj. politike. V svetovni vojni je O. organiziral gibanje proti majniški deklaraciji in nastopil pred ces. Karlom v avdijenci 25. maja 1918 kot zastopnik spodnještaj. mest, trgov in štajerčijanske dežele proti majniški deklaraciji, za štajerski regionalizem, za enotni nem. drž. jezik ter za avtonomijo Dalmacije in Galicije. S tem je pokazal cilj svojega pokreta. Kot gospodarski talent, energičen in brezkompromisen na poti do svojih ciljev, je bil O. kot organizator štajerčijanstva najnevarnejši nasprotnik štaj. Slovencev. Ob prevratu se je preselil v Gradec. — Prim.: Hausmann, Südsteiermark, 304–309; Marburger Zg 1925, št. 61; Pettauer Zg 1914, št. 15 (s sliko); Štajerc 1900, št. 14; 1901, št. 3, 8; 1910, št. 27; 1918, št. 20, 22; ČZN 1933, 76–7. Baš.

Baš, Franjo: Ornig, Josef (1859–1925). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi396882/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine