Ogrin, Simon (1851–1930)
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Simon_Ogrin.jpg (22. 5. 2014)

Slovenski biografski leksikon

Ogrin Simon, slikar, na Vrhniki r. 6. okt. 1851 in u. 3. maja 1930. L. 1867 je vstopil v podobarsko delavnico Avg. Götzla v Lj. in lepo napredoval, ostal po 3-letni učni dobi še pri njem pomočnik, nato šel na Dunaj in bil podobarski pomočnik. Ob nedeljah in praznikih je pridno ogledoval umetnostne zbirke in spoznal, da je njegova »podobarska zmožnost jako plitva«; začutil pa veselje do slikarstva. Spomladi 1872 se je vrnil domov in se kmalu ponudil Jan. Wolfu za učenca. Pri njem je bil do srede avg. 1875, ko je šel v Benetke, kjer sta se sestala z Jan. Šubicem. Na akademiji je lepo napredoval in 1877 dosegel 1. nagrado (300 lir v srebru) za karton »Umor Galeazza Viscontija v milanskem domu«, sedaj v lj. Nar. muzeju. Zadovoljil se je s priznanjem 1. nagrade, denar pa dal razdeliti med revne tovariše. Vrnivši se domov je šel k Wolfu, ki je slikal župno cerkev v Vipavi, in tam izvršil 3 slike sv. Štefana na evang. strani. Jeseni 1877 je šel na dunajsko akademijo, kjer je našel Janeza in Jurija Šubica in se seznanil s p. Aleksandrom Roblekom. Na Dunaju je izvršil za Stritarjev Z 1878 sliko »Kaj pa to?«, 1879 več ilustracij (Črtomir in Bogomila, žanre, de-dekorativne okvirje) in več oljnatih slik. Jeseni 1879 je šel zopet v Benetke in nato v Florenco in Rim in se konec avg. 1880 vrnil domov, kjer ga je čakalo mnogo naročil, posebno za vipavsko dolino. Ustanovil si je 1885 na Vrhniki svoj lastni dom. L. 1882 je poslikal presbiterij kapucinske cerkve pri Sv. Križu na Goriškem, 1883 v Šmarju pri Gorici, 1885 napravil oltarni sliki Sv. Duha in sv. Antona za novo cerkev Sv. Duha v Planini, 1885/6 poslikal presbiterij franč. cerkve v Novem mestu, 1886 poslikal Kotnikovo kapelo na Mivkah pri Vrhniki in kapelico na Brezovici ter naredil oltarni sliki Brezmadežne za Vrhniko in sv. Lenarta za Loški potok; 1887 je naslikal 3 oltarne slike za Veliko dolino, olt. sliki sv. Družine in Jezusovega rojstva za Brezovico, sv. Frančiška za Boštanj ter poslikal presbiterij kapuc. cerkve v Lipnici na Štaj. in kapelico pri Petriču na Verdu; 1888 kapelo M. B. v kapuc. cerkvi v Škofji Loki in župno cerkev v Slavini; 1889 je izvršil več oltarnih slik, 1890 pa 5 postnih slik in 2 banderski za Št. Jernej na Dol. ter poslikal 5 kapelic pri Sv. Trojici nad Vrhniko in pročelje franč cerkve v Kamniku; 1891 je naredil olt. sliko sv. Marjete za Borovnico in poslikal presbiterij in kapelo; 1892 je poslikal presbiterij na Slinovici pri Kostanjevici, 1893 izvršil 4 slike za stranske oltarje, pri Srcu Jezusovem v Lj.; 1894 je okrasil gotsko cerkev v Radovljici, 1895 presbiterij v Polhovem gradcu, 1896 cerkev Srca Jezusovega v Lj.; 1897 je napravil božji grob za Postojno, 1898 za Šmihel pri Nadanjem selu in za Polhov gradec, 1899 za Vipavo, 1900 je izvršil slike sv. Družine za Vrhniko, Col in Loški potok, sv. Frančiška za Vrhniko, Brezmadežne za Col in sv. Janeza Ev. za Loški potok; 1902 je poslikal presbiterij v Gabrju na Gor.; 1903 je ilustriral s 3 prizori Svetličičevo balado Ukleti graščak v DS; 1904 poslikal cerkev v Kamni gorici, 1906–7 na Vrhniki, 1909 na Brezovici pri Lj., 1913 pri Sv. Jakobu ob Savi, 1919 v Hinjah, 1920 v Zg. Tuhinju in na Šenturški gori, 1922 v Sostrem, 1923 kapelici v Lichtenthurnovem zavodu v Lj., 1925 romarsko cerkev na Trsatu, 1926 v Čemšeniku, pri Sv. Vidu nad Cerknico in na Vinici. Poleg teh in mnogih drugih del je naslikal mnogo križevih potov, n. pr. za Vogrsko in Št. Peter na Dol. (1885), Dobrnič (1886), Vreme (1887), Št. Peter na Krasu (1889), Hrušico v Istri (1890), Bovec (1891), Polico (1892), Breznico (1893), Črnomelj (1896), Črni vrh nad Polhovim gradcem (1898), Goričo vas (1901), Vrhniko (1910), Horvačo (1911), Sv. Heleno (1912), Hinje (1919). O. je dober risar in tehnik, ki pa se v svojih delih vobče ni dvignil nad višino solidnega cerkvenega dekoraterja. – L. 1925 je O. vodil na drž. sred. tehn. šoli v Lj. tečaj za slikanje al fresco; tu je nastalo Kratko navodilo za slikanje al fresco (uredil in izdal Franjo Sterle, Lj. 1925). Spomini slov. slikarja, ki jih je O. objavil v ZUZ 1922, 43–56, 135–49, obsegajo dobo od 1867 do srede 80. let. – Prim.: Steska I, 337–42; Stelè, Polit. okr. Kamnik I (gl. kazalo); Marolt, Dekanija Vrhnika (gl. Kazalo); Novak, Zgod. brezov. župnije 99; SN 1930, št. 100; J 1930, št. 102; S 1930, št. 101 (s sliko), 108; Z 1878, 143; Dobida, M 1930, 231. St.

Steska, Viktor: Ogrin, Simon (1851–1930). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi393734/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine