Slovenski biografski leksikon

Novak Josip, šolnik, r. 29. dec. 1869 v Lj., u. 7. okt. 1934 v Vižmarjih nad Lj. V Lj. je dovršil osnovno šolo, 2 gimn. razr. in učiteljišče (mat. 1889, uspos. izp. 1891). Učiteljeval je na Dobrovi pri Lj. (1889–92), na Brezovici (do 1896), v Idriji do 1918 (od 1914 kot ravnatelj), a je imel od 1911 dopust, ker je vršil posle okr. šol. nadzornika za slov. in od 1918 tudi za nem. ljud. šole kočevskega okraja. L. 1924 je bil imenovan za viš. šol. nadzor. za lj. oblast, a že konec i. l. stalno upokojen in se preselil v Vižmarje. Po prevratu so se po njegovih predlogih preuredile nem. šole kočevskega okr. deloma v popolnoma slovenske, deloma v slov. z nem. vzporednicami, se ustanovile nove (Bosljiva Loka, Karlovica, Kostel, Mohorji, Papeži) in mnoge se razširile. — Za UT je napisal med dr. Nekaj besed o čitanju (1890, 212) in nekaj učnih slik (1894–5), največ pa je strokovno deloval pri SU (1900–12), ki mu je bil od 1908–12 tudi sourednik. V njem je priobčeval anonimno, s šiframi J. N., J. L., J, K, L, N, R, psevd. J. Miroljub, Jaroslav in s polnim imenom članke o pouku raznih osnovnošolskih predmetov, o krščanski vzgoji; metodična, vzgojna in upravna navodila učiteljstvu, objavil nekaj knjižnih ocen in polemičnih sestavkov, številne dopise in mnogo drobtinic, posnetih po drugih, zlasti nem. pedag. listih. V letnih poročilih idrijske ljud. šole je priobčil Nekaj opominov staršem (1901) in Šolstvo v Idriji za vlade ces. Franca Jožefa I. (1908). Za propagandno publikacijo »Učitelj v boju proti alkoholizmu« je prispeval članek Abstinenca med učiteljstvom (1911). Svoja nadzorniška poročila na okr. učit. konferencah v Ribnici 1912, 1922 in v Kočevju 1914, 1922 je objavil v posebnih brošurah; sestavil je Slovensko vadnico za nem. ljudske šole (1. in 2. zvez. Lj. 1921, 3. zv. 1924). V razvedrilo mladini je objavljal večinoma s psevd. Miroljub uganke v Angelčku, V, Mladosti, Mentorju, SU (Uganke in zastavice pri zemljepisnem pouku, 1901, iz živalstva, 1903) in od 1925 v M, kjer je zadnja leta urednik ugankarskega kotička. Iz domače zgodovine je opisal Gradove in gradišča v brezoviški fari (IMK 1899, 191–9), Šolo na Brezovici pri Lj. (SU 1902, 72–4), kar je porabil v svoji knjigi: Zgodovina brezoviške fare (ponat. iz ZZ, Lj. 1907), in sestavil monografijo o Šmarni gori (Lj. 1930). Iz lj. škof. arhiva in raznih tiskanih virov je nabral obsežno biografsko gradivo za zgodovino učiteljstva na Kranjskem od početkov do konca konkordatske dobe, ki pa še čaka na požrtvovalnega založnika. — Prim.: R(ant), UT 1893 (dopis z Dobrove); V. Steska, IMK 1907, 165; S 1907, št. 199; LZg 1907, št. 206; P. Strmšek, P 1921, 181; S 1934, št. 229–31; M 1934, 439 (s sliko); SU 1934, 150. Šr.

Šlebinger, Janko: Novak, Josip (1869–1934). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi389743/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine