Slovenski biografski leksikon

Mrak Ignacij, Baragov naslednik v škofiji Sault Ste Marie and Marquette, Mich., r. 16. okt. 1810 v Hotavljah pri Poljanah, u. 2. jan. 1901 v Marquetteu. Bil je sin kmečkih staršev, obiskoval šolo v Poljanah, glavno šolo v Kranju, prišel jeseni 1824 v 1. razr. gram. v Lj., v 2. razr. padel, ga ponavljal v Novem mestu, kjer je dovršil tudi 3. in 4. razr. gram., se vrnil v Lj. v humanitetna razr. (1829–31), kjer mu je bil učitelj M. Čop, študiral v Lj. filozofijo in 1834–8 bogoslovje, ord. 1837. L. 1838–9 je bil domači učitelj v hiši maršala barona Piqueta de Cesenatico v Legnanu pri Veroni, prišel v zač. 1840 za kaplana v Ribnico k Jan. Travnu, po 2 l. v Slavino in šel v jul. 1845 v ameriške misijone. Detroitski škof ga je poslal najprej k F. Pircu v Arbre Croche (2 leti), potem v La Croix, 1859 ga je škof Baraga postavil za svojega generalnega vikarja; jeseni 1860 je bil M. v domovini (ZD 1860, 155–6); 1863 je hotel zapustiti misijone in se vrniti na Kranjsko, pa se vendar dal pregovoriti in ostal; 25. sept. 1868 ga je papež imenoval za Baragovega naslednika, pa šele po dolgem obotavljanju se je dal 7. febr. 1869 v Cincinnatiju posvetiti za škofa. Na potu k vatikanskemu koncilu je jeseni 1869 zopet obiskal domovino (ZD 1869, 376 do 377, 394). Na koncilu je bil na strani manjšine. V Rimu je bil do zadnjih dni jun. 1870 (ZD 1870, 212), obiskal še enkrat domovino (ZD 1870, 241, 252, 257, 265), se sredi avg. odpravil z bogoslovcem M. Možino na pot v Ameriko, radi nemško-francoske vojne iz Trsta skoz Gibraltarsko ožino v Glasgow in odtod v New York, kamor je prišel 6. okt. (ZD 1870, 268, 283, 361, 379; Možinov opis potovanja ib. 406, 414). Skromni, asketični mož je naslednja leta posvetil organizaciji dušeskrbja v svoji škofiji, boreč se z velikim pomanjkanjem duhovnikov, in 14. jan. 1875 izdal pravilnik za upravljanje gmotnih zadev po župnijah oz. dušeskrbniških postajah. Hud ischias ga je 1877–8 za pol leta vrgel v postelj in še dalje oviral pri izvrševanju dolžnosti; zato se je vestni mož škofiji odpovedal in sv. stolica je za njegovega naslednika v maju 1879 postavila Slovenca Jan. Vertina. Ker je bolezen popustila, je M. 1879–81 upravljal župniji Negaunee (Vertinov naslednik) in Menominee, bil 1881 do 1883 pri Vertinu v Marquetteu, 1883–4 kaplan v St. Joseph’s Conventu istotam, 1884 do 1891 misijonaril med Indijanci v Eagle Townu (škofija Grand Rapids), na jesen 1891 se vrnil v Marquette in nadomestoval odsotnega Vertina, potem do smrti bil domači duhovnik v St. Mary's Hospitalu. Napis na grobu v marquetteski stolnici ga imenuje »zvestega sodelavca in naslednika Baragovega«. — Prim.: Juventus 1824–31; lj. šematizmi; ZD od 1855 dalje (n. pr. 1855, 160–1, 186; 1856, 13–5, 20–1, 94, 190; M.-ova pisma: ZD 1858, 44, 49; 1861, 19; 1862, 90; 1863, 217, 224; 1869, 120, 416); S 1901, št. 23; A. I. Rezek, History of the Diocese of Sault Ste. Marie and Marquette, vol. I (Haughton, Mich. 1906) 216–59 (s slikami; 216 napačna rojstna letnica 1818, prav na str. 259); F., Jaklič, Slov. misijonarji, Baragovi nasledniki (Celje 1931) 39–43 (slika 41; napačna rojstna letnica, netočnosti o študijah). Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Mrak, Ignacij (1810–1901). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi377361/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine