Slovenski biografski leksikon

Merherič (Mercheritsch, Merharitsch) Lenart, protest. pisatelj 16. stol. R. je bil v 1. pol. 16. stol. v območju ikavsko-čakavskega govora (v univ. matriki »Illyricus«, v Ungnadovih računih »Dalmata«) ter se vpisal 13. jul. 1563 na univerzi v Tübingenu. Ko je zvedel zanj Ungnad, je poslal nov. 1563 k njemu Konzula, da ga pridobi za prevajanje preroka Ezaja v hrv. (račun 8. nov. 1563, ki obenem kaže, da je M. za papir prejel 8 kr.). Delo, s katerim je bil M. prej ko v 3 mesecih gotov (račun 22. jan. 1564, ki kaže, da je prejel za prevajanje 3 gld.), so natisnili v Urachu za poskušnjo v 50 primerkih z glagolico in v 50 z latinico. Kot mentor 2 štaj. baronov Stubenbergov in Kranjca Jurija Khisla je bil M. vsaj 1567–71 v Padovi. Ker je mogel med 24. sept. 1582 in 20. avg. 1583 iz biblioteke Khislov v Fužinah dajati knjige Frischlinu za prirejanje novih šolskih knjig, je bil v tesnih stikih s Khislovimi tudi v dobi, ko je bil Megiser v njihovi službi. Po večletnem bivanju na Kranjskem je pač utegnil biti Megiserju v pomoč tudi pri iskanju slov., ne samo hrvaškega gradiva za slovar in zbirko pregovorov. Ko so ga 1587 sprejeli med deželane, je pač že imel na Kranjskem kako gospoščino, in sicer je bil njegov najbrž že takrat grad Lesičje pri Zalogu, ki ga je baje on začel imenovati Gayerau. V časih pojačene protireformacije je bil zelo aktiven protest. borec, dal 1599 stanovom pismeno nasvet, kako naj ravnajo spričo nadvojvodovih akcij, ter sopodpisal še razne brambne vloge protest. stranke (zadnjič 20. okt. 1603). Ker ni imel lastnih otrok, je določil za dediča sina svoje sestre Lenarta Fabianiča, a to pod pogojem, da se bo imenoval »Merharitsch, genannt Fabianitsch«. Ta dedič, ki je bil 25 let v voj. službi na Holandskem, je Lesičje zanemaril, a njegov sin je okoli srede 17. stol. iz grajskega vrta napravil botanično znamenitost. V ohranjenih kranjskih matrikah se omenja ime plemenitih M. zadnjič 26. jun. 1714, ko je u. v Lj. baronica Kordula Ign. de Leo, »geborene Merharitsch«, stara 60 let. — Prim.: Ungnadovi rač. 1563–4 v arh. tübing. univerze; Ständ. Adels-Matrikel d. Herz. Krain, kopija v Nar. muz. v Lj.; Valvasor IX, 112; XI, 172, 181, 344; XV, 595; Schnurrer 69, 71; Dimitz III, 171, 313, 344; Elze, Univ. Tübingen 66; Jagič, Ein vierter bibliogr. Beitrag, Anzeiger d. Ak. d. Wiss. in Wien, phil.-hist. Kl. 1896, 16–29;Jagić, Vsih prerokov stumačenje, Vindobonae 1897 (poleg drugih je izdan tudi njegov prevod); Elze, Rectoren, JGGPÖ 1899, 136, 143; Hermenlink, D. Matrikeln d. Univ. Tübingen 463, 54; Ahn, Carn. 1908, 117; Bučar, Povijest hrv. protest. knjiž. 150, 223, 246; Bučar, Popis, Carn. 1916, 188; Murko, Bedeutung d. Ref. 18 — Transkripcija imena z Merčević (Ahn) ali z: Merčerič (Bučar) je spričo pisave Mercherick (univ. matrike), Mercheritsch (v tübing. računih, v stanovski matriki itd.) nepravilna Kd.

Kidrič, Francè: Merherič, Lenart (med 1500 in 1550–po 1603). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi360568/#slovenski-biografski-leksikon (25. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine