Slovenski biografski leksikon

Marešič Jožef, nabožen pesnik in pisatelj, r. 15. febr. 1805 v Kostanjevici revnemu čevljarju, u. 16. febr. 1872 na Šmarni gori pri Lj. V šolo je začel hoditi doma, nadaljeval 1817–20 v Novem mestu, študiral na gimn. v Karlovcu in Novem mestu in liceju v Lj., 1828–32 bogoslovje v Lj. Po ordinaciji 1832 je bil kaplan v Fari pri Kostelu, Logatcu, Šmihelu pri Novem mestu, Tomišlju, Vodicah; 1860 je šel v pokoj (začasni, 1863 stalni) in bival do smrti kot romarski duhovnik na Šmarni gori. M. je v N in ZD 1853–63 objavil večje število zvečine nabožnih pesmi, zlasti Marijinih; nekatere, n. pr. velikonočna »Danica svetila in mirna je noč«, so se splošno priljubile. ZD 1854, 169, 174 je prinesla pridigo o šoli, v ZD 1860 je opisal Romarsko cerkev na Šmarni gori (posebej Lj. 1860) in v ZD 1860–3 objavil Pogovor dveh protestantov od Lutrovih naukov. — Prim.: A. Namre, ZD 1872, št. 10–13; Marn XXV, 30; Glaser III, 273; V. Steska, IMK 1905, 48. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Marešič, Jožef (1805–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi348003/#slovenski-biografski-leksikon (19. januar 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine