Slovenski biografski leksikon

Lužar Fortunat, pedag. pisatelj, r. 5. dec. 1870 v Velikih Laščah kot sin užitninskega uradnika. Osnovno šolo je obiskoval v Vipavi, Krškem in Lj.; tu je dovršil 3 razr. realke in učiteljišče (mat. 1890, usposoblj. izpit 1892). Služboval je v Št. Lambertu (1890 do 1893), na Dobrávi pri Kropi (do 1896) in v Izlakah pri Zagorju ob Savi (23 let); od nov. 1919 dodeljen viš. šol. svetu v Lj., bil med tem okr. šol. nadz. v Kranju (sept. do dec. 1920) in višji šol. nadz. za mariborsko oblast (sept. do nov. 1924), dec. 1924 predčasno upokojen, jul. 1928 reaktiviran kot obl. šol. nadz. za lj. oblast, od dec. 1929 banski šol. nadz. in šef prosv. odd. dravske banovine, jan. 1932 stalno upokojen. — V prvih letih učiteljevanja je L. nabiral narodne izraze, ki jih je kot dopolnilo k Pleteršniku priobčil v ZSM (1900), nar. pesmi iz Izlak je objavil v Štrekljevi zbirki od 5. snop. dalje, po srbskih nar. pesmih je napisal razpravo o kraljeviču Marku (SU 1923), iz slovnice pa črtici O glasovih, črkah in soglasniku r (P 1909, 318) ter Glas l v izreki in pisavi (P 1911, 155). Na podlagi L.-jevih zbirk je opisal Hans Hruby, prof. na gimn. v Weidenau v Šleziji, floro Zagorja in okolice (1907). V Izlakah je l. 1900 ustanovil hranilnico in posojilnico ter preuredil mlekarsko zadrugo; za mlekarno je 1909 postavil veliko poslopje po zgledu bernske mlekarske šole v Rütti-Zollikofen v Švici, obe zadrugi je vodil nad 15 let; za prosvetno povzdigo kraja je 1908 ustanovil Ljudsko izobraž. knjižnico. To svoje izvenšolsko delo je preizkušal in uporabljal kot gradivo za boljšo praktično učno snov na podeželskih šolah in za narodno izobrazbo. Razni članki so sad teh izkušenj. Ok. 1909 je sodeloval pri reformi ponavljalne ali kmetijsko-nadaljevalne šole, ki jo je zasnoval Lj. Stiasny. Priredil je besedilo za predavanje o mlekarstvu s skioptikonom, napisal v obliki predavanja učno sliko o zadružništvu (Stiasny, Učne slike, Lj. 1909, 259–67); za Računico, ki jo je za imenovane šole sestavil Stiasny (Dunaj 1911), je prispeval naloge za mlekarstvo, posojilnice in zadružništvo; v SU je iz tega področja objavil: Zadružništvo in ljudska šola (1911), Srbsko zadružništvo in ljudska izobrazba (1920), O računstvu za ravnovesje v gospodarstvu (1921), Kmetijstvo in šola (1924), Učitelj in ljudstvo (1926). Največ je sodeloval pri SU, ki mu je od 1921 urednik. Važnejši njegovi članki so: O bistvu in smotru vaje; Pripombe k načrtu za preustrojitev šolstva (1919), O bistvu in razvoju pouka (1920), Stremljenje za enotnost šolstva v raznih državah (1924), O slogi in stanovskih pravicah; Pomen službene stalnosti (1925), Beseda o deklaraciji; Pregled šolskega zakonodajstva v Nemčiji (1926), Marija Montessori, boriteljica za samostojno delavnost otrok (1927), O delovnem pouku; Pota k delovni šoli; Zgodovinski in statistični pregled šolstva in prosvete (1928), Kulturni stiki in zveze Slovencev po prevratu; Navodilo učiteljem in nadzornikom osnovnih šol (1929). Razen tega je napisal več nekrologov: Fr. Peruci (UT 1899, 109; DS 1899, 480), v SU: H. Schreiner; V. Bežek (1920), Fr. Fabinc; Maks Pleteršnik (1923), dr. A. Medved (1925), Dr. Fr. Čibej (1929), Mat. Karba (1930). Za monografijo »Slovenačka«, ki jo je izdala Srp. knjiž. zadruga (Beograd 1927, kolo XXX, br. 202), je prispeval s pregledom »Prosvetne prilike« Slovenije. Z R. Wagnerjem in A. Vrablom je sestavil Stalež šolstva in učiteljstva v Sloveniji (Lj. 1928). Od 1927–31 je bil predsednik Mladinske matice v Lj. *

Uredništvo: Lužar, Fortunat (1870–1939). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi336964/#slovenski-biografski-leksikon (26. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine