Slovenski biografski leksikon

Luschin Arnold vit. Ebengreuth, numizmatik in pravni zgodovinar, r. v Lvovu 26. avg. 1841, sin Andreja L.-a (gl. članek), upok. univ. prof. v Gradcu. Ljudsko šolo in 2 gimn. razr. je dovršil v Novem mestu, 3. r. v Temesváru, 4. in 5. r. (1855–7) v Lj. kot plačujoč gojenec Alojzijevišča, ostale razrede in maturo (1860) zopet v Temesváru. Pravne studije je končal na Dunaju 1864 in isto l. vstopil v Gradcu v sodno prakso. Že otroku so mu v Zadru starinske zgradbe vzbudile zgodovinsko zanimanje in že tukaj je začel zbirati novce. V Lj. je na niž. gimn. kustosu K. Deschmanu za muzej določeval stare novce, v Temesváru se je za vse življenje sprijateljil z mlajšim gimnazijcem, numizmatikom in poznejšim slovitim orientalistom Josipom Karabacekom, na Dunaju se je visokošolec seznanil z raznimi numizmatiki, pri neki veliki dražbi novcev tudi z graškim arhivarjem Jos. Zahnom, kar je bilo važno za ves njegov daljnji razvoj, na počitnicah v Lj. s Teodorjem Elzejem, ki ga je navedel na prvo literarno delo iz numizmatike in opozoril na avstr. institut za zgodovino. Tu se je kot gost naučil metodičnega dela (Sickel, Alb. Jäger). Kot sodni praktikant v Gradcu je poslušal Zahnova večerna predavanja iz paleografije in diplomatike in, delal v graškem Joanneju v numizmatiki. L. 1866 je bil po Zahnovem posredovanju nastavljen v numizmatičnem in antičnem kabinetu Joanneja, a 1867 to mesto zamenjal z mestom adjunkta v štaj. dež. arhivu. Obelodanil je med tem že nekaj razprav iz numizmatike in začel stremeti više. Prvotno se je nameraval habilitirati za kulturno zgodovino, pa poglabljal se je vedno bolj v pravno zgodovino, nemško in avstrijsko, in se za to stroko habilitiral 1869 v Gradcu, postal 1873 izred., 1881 red. prof. Celih 43 let je deloval na graški univ. in bil 1904 rektor. L. je pravi član dun. akad. znanosti, dopisujoči član mnogih inozemskih, dr. phil. h. c. univ. v Leipzigu, član bivše avstr. gosposke zbornice. Vsa leta je deloval pri histor. društvu in pri hist. dež. komisiji za Štajersko. Zlasti v mlajših letih je zbiral poleg novcev tudi listine in spise, tičoče se pravne zgodovine, ter jih v svoji znameniti zbirki ohranil znanosti. Zlasti konec 70ih let je preiskal več grajskih arhivov (dolski, turjaški) na Kranjskem. Izhajajoč iz numizmatike je s svojimi spisi za zgodovino novčanstva v slov. pokrajinah storil več, nego le položil temelje; odkril je mnogo važnega iz te vede tudi daleč preko teh mej in zbral svoje znanje in skušnje v Allgem. Münzkunde und Geldgesch, des Mittelalters u. d. neuern Zeit (1904); Die Münze als historisches Denkmal 1906 in Grundriss der Münzkunde 1918. — V pravni zgodovini je poleg manjših raziskovanj sestavil Gesch. d. ält. Gerichtswesens in Österr. ob u. unter d. Enns (1879), prvo, temeljno delo za poznavanje sodne organizacije v avstr. deželah. Ko se je 1893 na avstr. univ. uvedla avstr. pravna zgodovina, je L. prvi zbral dotlej znane izsledke iz te panoge in jih pomnožil s svojimi podatki, zlasti glede virov, osobito za slov. dežele v delih: Österr Reichsgesch. (1895, 1914) in Grundriss d. österr. Reichsgesch. (1899). Preko pravne zgodovine se je bavil posebno z gospodarsko, osobito z zgodovino trgovine, z rodoslovnimi studijami domačih starih plemiških rodbin in z zgodovino ital visokih šol v času recepcije, posebno z ozirom na avstr. in nemške dežele. — Čeprav po svoji vzgoji, studijah, poznejšem udejstvovanju odločno nemškega mišljenja, L. vendar ni povsem ignoriral, da izhaja iz slov. rodu, zlasti ni pozabil svoje druge ožje kranjske domovine. Za njeno zgodovino je od začetka svojega delovanja prispeval dragocene spise: Über zwei angebl. Laibacher Münzen, MHK 1864, 30; Das fürstbischöfl. Archiv zu Laibach und sein Inhalt an Materialien für Steiermark, Beiträge zur Kunde Steierm. Gesch.-Quellen VI, 86–95; Windische Wallfahrt an den Niederrhein, Monatsschr. f. d. Gesch. Westdeutschl. 1878, 31 in Schumi II, 72–108; Über Orts- and Personennamen in Krain (ponatis iz LZg 1879, št. 183 sl.); Die Sammlungen des Schlosses Lustthal b. Laib., Mitth. d. Zentralkomm. f. Kunst- u. hist. Denkmale, NF. VII, 96; Beitrage zur Siegel- und Wappenkunde v. Krain, Schumi, I, 273–280; Deutsche Inschriften aus Krain u. Steiermark., Mitth. d. Zentralkomm. f. Kunst- u. hist. Denkmale, NF. X, LXIX; Urban Debelack, Eine Gesch. a. d. Studentenleben zu Bologna, MMK VII, 72; Ein Protokoli d. Stadt Stein in Krain aus den J. 1502/03, MMK 1905, 32; Zwei Bruchstücke d. l.-f. Urbars von Kärnten, Krain u. d. Wind. Mark, MMK XIX, 8; Stadt Stein und die Mitte des 16. Jahrh., MMK XIX; Ein Zusammenstoss d. Landstände v. Krain m. d. Orient. Kompagniė, Carn. 1917, 192. (Gl. Tudi spis: Johann Sig. Popovitsch v zbornikuHausmann, Südsteiermark, 1925, 207–23; prim. tudi seznam vseh L.-ovih spisov Festgabe d. hist. Ver. f. Steierm., 1921, 13 do 26 in Zeitschr. d. hist. Ver. f. Steierm. XXI in XXV). — Čeprav je bil L. po svoji polit. orientaciji odkrit nasprotnik odcepitve Sp. Štajerske k Jugoslaviji (gl. njegov spis: Die Zerreissung der Steiermark. Zwei Denkschriften, Graz 1921), vendar tudi še dalje sodeluje pri GMDS (Die Freiherren von Raigersfeld GMDS XI in XII). L. 1884 je sestavil obsežen elaborat za ureditev dež. arhiva v Lj. (Vodnik po zbirkah dež. Muzeja v Lj. Kult. zgod. del 179). — Ne sme se pozabiti, kako skrbno je L. usmeril, vodil in pospeševal pravnozgod. delo Vlad. Levca (gl. članek) in s koliko pieteto je obdelal njegovo zapuščeno gradivo. — L. je postavil temelje zlasti za pozno srednjeveško pravno zgodovino v naših pokrajinah, jih že močno izgradil, pokazal osnovne probleme te dobe ter z globokim svojim znanjem obširnega horiconta in s svojo osebnostjo svetovnega slovesa močno vplival na mlajšo generacijo zgodovinarjev. — Prim.: A. L., Aus den Erinnerungen eines alten Numismatikers(Autobiogr., Numismat. Zit 1930, 117–30; Rintelen-Doblinger v Festgabe des hist. Ver. f. Steiermark 1921, 1–26; Zeitschr. d. hist. Ver. f. Steiermark 1931, XXVI Luschin Festschr., s slikama); Tagespost 1931, št. 234. Pc.

Polec, Janko: Luschin vitez Ebengreuth, Arnold (1841–1932). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi336348/#slovenski-biografski-leksikon (14. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine