Slovenski biografski leksikon

Lončarič Josip, sin Antona, gradbeni podjetnik, v Selcih pri Crikvenici r. 6. avg. 1867, u. 5. jul. 1931. Študiral je realko v Lj. 1881–7 in tehniko na Dunaju. Do 1894 je služboval v armadi in se potem udejstvoval kot gradbeni podjetnik pri drž. železnicah na Hrvaškem, kjer je zgradil ali popravil več predorov, snežne obrambe, kolodvore in mostove. Po očetovi smrti se je naselil v Lj. in zgradil v območju kranjskega dež. odbora nad 120 km novih cest (Poljanska dolina, Stari trg, Adlešiči), nad 100 km vodovodov (Cirknica i. dr.), žel. progo Semič—Bubnjarci (1912–3) in železobetonski most v Črnomlju (1911). L. 1913–4 je ustanovil z A. Samohrdom iz Brna gradbeno tvrdko Samolon s sedežem v Lj., ki je prevzela 1914 gradbo proge Bosanski Novi—Bihać in v zvezi z dalmatinskim inženjerskim konsorcijem progo Knin—Pribudić, ki pa je prešla spomladi 1918 v drž. režijo. Med vojno se je preselil na svoje posestvo v Skradu, kjer je bila zgrajena na njegovo iniciativo in z njegovim sodelovanjem hidrocentrala Zeleni Vir, ki oskrbuje ves Gorski kotor z elektriko. — Prim.: SN 1931, št. 150. Pir.

Pirjevec, Avgust: Lončarič, Josip (1867–1931). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi334075/#slovenski-biografski-leksikon (18. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine