Slovenski biografski leksikon

Levičnik Alfonz, katehetičen pisatelj, r. 28. jul. 1869 v Planini pri Rakeku, sin davčnega nadzornika. Osnovno šolo je obiskoval v Logatcu in Kranju, nižjo ginm. v Kranju (1880–4), višjo v Lj. 1884—4). Nato je študiral bogoslovje v Lj., bil 1892 ord., 1905 v Gradcu prom. za doktorja teologije. Služboval je kot kaplan v Cerknici pri Rakeku (1892–3), kot škof. tajnik v Lj. (1893 do 1899), kot pomožni učitelj in suplent na gimn. v Kranju (1899–903), kot veroučitelj na obč. realki v Idriji (1903–4) in kot prof. verouka na I. drž. gimn. v Lj. (1904–26). V pokoj je stopil 1926 in živi v Lj. Pisal je članke vzgojne, prosvetne in religiozne vsebine v RK, DS, SU. Sestavil je učni knjigi: Zgodbe sv. pisma novega zakona za srednje šole, Lj. 1924; Zgodbe sv. pisma starega zakona za srednje šole, Lj. 1926. V Času 1930/1, 15–51 je objavil razpravo Moderna karakterologija in kršč. vzgoja. Deluje pri Karitativni zvezi. *

Uredništvo: Levičnik, Alfonz (1869–1966). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi326822/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine