Slovenski biografski leksikon

Levec Anton, pravnik in pisatelj, r. 13. jun. 1852 v Radomljah. Ljudsko šolo in gimn. je obiskoval v Lj. (gimn. 1865–73) in maturiral 1873; juridične nauke je dovršil na Dunaju 1873–7. L. 1879 je stopil v Lj. v sodno prakso, postal 1882 pristav (sodnik) v Sevnici, bil 1887 premeščen v Lj., imenovan 1892 za okr. sodnika v Ložu, 1897 za svetnika v Novem mestu, 1908 odlikovan z naslovom in značajem viš. sod. svetnika, 1909 imenovan za svetnika viš. dež. sod. v Gradcu, 1914 je bil upokojen. Izvrševal je nato odvetniško prakso v Kranju (1914–7) in od 1917 v Gradcu. L. 1918 je bil prevzet zopet v pomožno sodno službo v Mariboru in bil 1920 odlikovan z naslovom dvornega sodnega svetnika. Slednjič je pomagal v pisarni svojemu sinu notarju Tilnu L.-u v Cerknici. Po sinovi smrti (1930) je ostal v Cerknici. V Sevnici mu je uradovanje po Pražákovih jezikovnih naredbah nakopalo mnogo napadov v časopisih in uradnih neprilik. Ko se je po ustanovitvi SP (1888) začelo živahnejše gibanje za slov. uradovanje, je s pomočjo dr. Majarona in brata Frančiška L. po vzorcu nem. zbirk formularjev Schimkowskega in Frühwalda sestavil l. 1889 Zbirko obrazcev za slov. uradovanje pri sodiščih. I. Obrazci k občnemu sodnemu redu. I. zv. (SP 1889, 61, 125, 224). Tiskarske stroške je založil dr. I. Tavčar. Ob uveljavljenju novega civ. pravdnega reda je 1898 pripravil podobno delo: Civilno-pravdni red v praktični obliki, ki naj bi obsegalo 400 str., a ni izšlo (SP 1898, 84). Bil je med ustanovniki Pravnika in društveni odbornik do 1892. V SP je napisal: K preložitvi naroka po § 13 pravdne novele (1890, 13); K razlagi § 51 zemljeknj. zakona (1891, 353); Ima li po civ. pr. r. (§ 183) predsednik senata diskrecijonarno oblast glede provedbe dokazov (1900, 1, 33); Povabilo radi obnovitve pretrganega postopanja (1900, 161); Kako je razlagati odst. 3 § 350 izvrš. reda (1907, 129). — Že kot gimnazijec je imel veliko ljubezen do slov. gledališča in je pomagal Jos. Nolliju. Na njegovo željo je kot visokošolec prevedel Schillerjevo Kovarstvo in ljubezen (ST 1874), pri čemer mu je v veliki meri pomagal sošolec Iv. Vrhovec, rokopis pa je pregledal tudi njegov brat Fr. Levec; prevedel je tudi igrokaz Star korporal (upriz. 1875). V Sevnici je ustanovil in vodil diletantsko gledališče, pozneje je vodil predstave tudi v nar. domu v Novem mestu, kjer je v lastni založbi izdal Zbirko iger za diletantske odre, I. zv. (Novo mesto 1899). Zvezek vsebuje njegovo izvirno veseloigro Lokavi snubač, ki ima nar.-polit. ost proti županom. Obeležje igre spominja na Ogrinčeve nar.-probudne igre, v satiri pa uporablja motiv Gogoljevega Revizorja. V rokopisu so ostale igre: Določeni ženin, nedovršeni Vrtnarjev sin in libretto za enodejansko opereto Na ogledih. — S pesništvom se je bavil že kot gimnazijec; pesem Slovo je natisnil Stritar v Zvonu (1870), nadaljnjih pesmi ni objavljal, pač pa jih je izdal v posebni knjižici pod naslovom Radomski: Z mojega vrta (Lj. 1910). Rokopis je pregledal tudi Stritar. Zbirka je prišla prekasno, da bi vplivala, kritika jo je zavrnila kot epigonstvo, sama na sebi pa je zanimiva osebna priča za duha iz dobe nar. realizma; najznačilnejši so v nji vplivi Aškerčeve polit. in socialne pesmi. Psevdonim A. L. Bistriški. — Prim.: SP 1889, 61, 125, 224; Tabor 1923, št. 203; A. Trstenjak, Slov. gled., 95, 193; Wollman, Slovinské drama 42, 45, 99, 267, 297; E. Lampe, DS 1910, 407–8; Glonar, LZ 1910, 562. Pc. + Kr.

Polec, J., Koblar, F.: Levec, Anton (1852–1936). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi325588/#slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine