Slovenski biografski leksikon

Leskovar Josip, pravnik in politik, r. 15. marca 1875 v Čadramu pri Konjicah, sedaj odvetnik v Mariboru. Ljudsko šolo je obiskoval doma, gimn. v Mariboru, po maturi 1896 je služil kot enoletni prostovoljec v Linzu, zatem študiral pravo v Gradcu in na Dunaju, kjer je bil 1902 prom. za doktorja. Visokošolec v burnih časih Badenijeve vlade je prišel do prepričanja, da Slovenci v Avstriji ne morejo pričakovati pravičnosti, še manj enakopravnosti. Po pripravniški praksi v Lj. se je 1910 naselil kot odvetnik v Mariboru in se posvetil narodni probuji kmetskega ljudstva. Na številnih shodih v mariborski okolici je kazal na nevarno delovanje nemških organizacij (Schulverein, Südmark, Heimstättenbank) in bil agilen predsednik Slov. straže v Mariboru. V svetovni vojni je bil na fronti proti Črni gori. Četudi ni bil pri avditorijatu, so ga včasi poklicali za zagovornika. Ko so se po okupaciji Črne gore vsi moški iz krajev pod Lovčenom med Kotorom in Budvo, ki jih je bila Avstrija ob početku vojne zapustila, postavili radi veleizdaje pred preki sod, so vsi obtoženci, več sto po številu, prosili, naj se jim L. postavi za zagovornika. S svojo preudarnostjo in neustrašenostjo je mnogim rešil življenje. Po prevratu se je vrnil v Maribor in bil v Nar. svetu načelnik obrambnega odseka. Odločno je zahteval, naj se mariborska belo-zelena garda, ki je postajala vedno drznejša, razoroži, in gen. Maister ga je poslal v Lj., da je pri vojaškem poveljstvu izposloval dovoljenje. Nato se je razorožitev 23. nov. 1918 izvršila (gl. zbornik Slovenci v desetletju 1918 do 1928, 234 nsl., 273). L. je bil 1919–26 gerent mariborskega okrajnega zastopa, 1920 vladni komisar mariborske mestne občine, 1925–7 mariborski župan. Za njegovega županovanja je občina zgradila več stanovanjskih hiš, je mesto z regulacijo ulic dobilo prenovljeno lice in se je organiziral soc.-polit. urad. L. 1927 je bil izvoljen za predsednika oblastne skupščine in oblastnega odbora v Mariboru in je s svojo stvarnostjo, iniciativnostjo in žilavo delavnostjo započel obsežno delo za dvig mariborske oblasti. Po 6. jan. 1929 je kot komisar vodil oblastno samoupravo, dokler ni bila ukinjena po razdelitvi države na banovine. Na manifestacijskem zborovanju 5. kat. shoda je govoril o versko-nravni obnovi (5. kat. shod v Lj. 1923, 53–56). – Prim.: Vodnik po Mariboru, 1932, 95 (s sliko). Slike: IS 1927, 14, 75, 91, 133; 1929, 415; KMD 1928, 61. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Leskovar, Josip (1875–1965). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi324750/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine