Slovenski biografski leksikon

Lesar Anton, duhovnik, r. 14. jan. 1824 v Sušju pri Ribnici, u. 31. avg. 1873 v Lj. Šolal se je v Lj., po gimnaziji vstopil v semenišče in bil 1847 ord. Najprej je bil vzgojitelj pri neki lj. plemiški rodbini, 1849 je šel za kaplana v Idrijo k župniku in dekanu Ant. Kosu, poznejšemu lj. stolnemu proštu, 1850 je prišel za dvornega kaplana k škofu Wolfu, 21. sept. 1852 je bil imenovan za veroučitelja na lj. realki, kjer je poučeval tudi slovenščino. L. 1858 je na Dunaju naredil izpit za poučevanje slovenščine. Od 1865 do smrti je bil odbornik in tajnik MS. Umrl je za želodčno boleznijo, ki se je pojavila v zimi 1872/3. V oporoki je zapustil 3000 gld. v dobrodelne in nabožne namene, tako 1000 gld. za dijaško ustanovo, 400 gld. pa MS. — L. je za Wolfovo izdajo sv. pisma priredil 2. knjigo kraljev, Sirahovo knjigo, Apost. dejanje in Pavlov list Efežanom. Izdal je tele veroučne knjige: Katekizem (po F. Zennerju), Lj. 1862; Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze (po I. Schusterju), Dunaj 1863, 1867, 1873 in pozneje še 8 izdaj; Liturgika (2 dela), Lj. 1863 in še dvakrat; Zgodbe sv. kat. cerkve (po F. Zennerju), Celovec 1863 in še dvakrat. — Za pouk slovenščine: Glasoslovje slov. jezika (po Miklošičevi Vergl. Grammatik d. slav. Spr.) v izvestju lj. realke 1861 in posebej; Slov. slovnica v spregledih v izv. lj. realke 1863 in posebej. — Nabožni spisi: Hvaljen bodi Jezus Kristus. Molitvene bukve, Lj. 1855, 1869; Molitve pri procesiji s presv. Rešnjim Telesom, Lj. 1855; Moj angel varih. Za moški spol, Lj. 1856; isto, Za ženski spol, Lj. 1856; Mein Schutzengel, Lj. 1857; Jezus Kristus devicam … Celovec 1866; Prilike patra Bonaventure (t. j. p. Bonaventura Giraudeau), Celovec 1866, 1894. — Krajepisni in zgodovinski spisi: Lj. škofije ustanovitev in mnoge dosedanje spremembe, Zlati vek, Lj. 1863; Ribniška dolina v izv. lj. realke 1864 in posebej. – Nekaj spisov je izšlo v koledarju in letopisu MS 1865, 1867, 1868, v Narodnem koledarju, Sporočilu in letopisu MS 1869 (uredil A. L.) in v Koledarčku MD 1866. — V SV 1866: Mana v puščavi; 1869: Perpetua ali afrikanski mučenci(poslovenjeno). — Prispevke v N in ZD gl. Marn XXV, 67. — Priredil je novo izdajo Slomškovega Ponovila najpotrebnejših naukov za nedeljske šole, Dunaj 1863/4; poslovenil Prvi nauk v lepo- in hitropisji (nem. sestavil J. Pokorny), Brno 1863; poslovenil M. Ambrožev popis Fr. Metelkove sirošne ustanove, Lj. 1864. — Popravil je tudi jezik v Slovenski kuharici (Lj. 1868), ki jo je narekovala Magdalena Pleiweisova in napisala L.-jeva sestra Neža (u. 2. jan. 1874). — Prim.: N 1873, 293, 300; ZD 1873, 285; LMS 1874, 94–100; Marn XXV, 66; Glaser III, 116, 272; Simonič 266 nsl. Lkn.

Lukman, Franc Ksaver: Lesar, Anton (1824–1873). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi324144/#slovenski-biografski-leksikon (20. maj 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine