Lenarčič, Josip (1856–1939)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 26, 27. 6. 1926

Slovenski biografski leksikon

Lenarčič Josip, posestnik in industrijalec, r. 22. febr. 1856 na Vrhniki. Študiral je realko v Lj. (1866–72), tehniko, oz. poljedelsko visoko šolo na Dunaju (diplom. 1877), prevzel po očetovi smrti gospodarstvo na Vrhniki in postal tudi lastnik Kotnikove opekarne. Kmalu se je uveljavil v gospodarskem in političnem življenju (1880 vrhniški občinski odbornik, 1882 soustanovitelj vrhniške posojilnice in Kmetske posojilnice za lj. okolico), postal 1879 član Kmet. družbe in 1896 član lj. trg. in obrtne zbornice, kateri je bil predsednik 1903–11. — V kranjskem dež. zboru je zastopal mestno-tržko skupino Postojna-Vrhnika-Lož kot pristaš nar.-napr. Stranke 1891–901, 1908–12, bil član upravnega (1891–901) in fin. (1908–12) odseka ter ponovno odsekov poročevalec zlasti, v cestnih in vodovodnih zadevah. Bil je tudi član močvirskega odbora (1893), dež. komisije za revizijo zemljiško-davčnega katastra na Vrhniki (1895), komasacijskega odseka (1899), odseka za kmetijske zadruge (1899) in član konzorcija za zgradbo vrhniške železnice (1897). Njegova važnejša poročila in predlogi so: poročilo o predlogu za znižanje železniške tarife v prospeh mlinarske obrti na Kranjskem (1895, 1900), predlog za ustanovitev posebnega trgovskega urada, ki naj služi pospeševanju industrije in trgovine (1896), poročilo o predlogu za ustanovitev dež. živinske zavarovalnice (1896) in dež. zavarovalnice za požar, točo in živalske bolezni, poročilo o resoluciji za žel. zvezo Trst-Divača-Loka-Kranj-Celovec (1896), predlog za predložitev zakona o realkah (1897), poročilo o predlogu za ustanovitev dež. skladišča v Lj. (1897), o načrtu zakona o zlaganju zemljišč (1897–8), predlog za slov. paralelke na lj. realki (1898), poročilo o načrtu zakona za varstvo planik in daphne blagayane (1898), poročilo o zgradbi nove dež. hiše (1910) i. dr. Govoril je za ločitev vrhniške občine (1898), za učenje ruskega jezika (1899), proti konzumnim društvom in za produktivne zadruge (1899) ter očital programu kršč. socialcev, da je revolucionaren (1897). Svojim delavcem je prepovedal vsako agitacijo proti svoji stranki. – Napisal je Misli o agrarnoj reformi u Sloveniji (Lj. 1921), kjer zanikuje za Slovenijo potrebo agrarne reforme, in Valutno vprašanje v Jugoslaviji (Lj. 1922). – Prim.: Obravnave dež. zbora kranjskega; Pfeifer, Landtagsabgeordnete; NZ 1922, 62 do 64; J 1926, št. 43 s sliko; SN 1926, št. 42; S 1929, št. 99. Pir.

Pirjevec, Avgust: Lenarčič, Josip (1856–1939). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi323288/#slovenski-biografski-leksikon (13. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine