Slovenski biografski leksikon

Layer Leopold, slikar, v Kranju r. 20. nov. 1752 in u. 12. apr. 1828, sin slikarja Marka L.-ja. Leopold se je s svojima bratoma Valentinom (r. 6. febr. 1763) in Antonom (r. 4. jun. 1765) učil slikarstva pri očetu in po bakrorezih nemških in italijanskih mojstrov. Ker zaradi skromnih premoženjskih razmer niso mogli po svetu, so se morali zanašati na lastno nadarjenost in marljivost. O Antonu ni nič znano, o Valentinu prav malo, Leopold pa je znan kot izredno nadarjen in delaven slikar. L.-jeva delavnica je navadno imela dovolj dela. Ko pa so 1809 Francozi zasedli Kranjsko, so naročila prenehala. V stiski so začeli v L.-jevi hiši ponarejati avstrijski papirnati denar in ga širiti med ljudi. Avstrijska vlada je razpisala nagrado za izsleditev ponarejevalcev. Zadnje dni jun. 1810 so prišli krivcem na sled in zaprli Leopolda in Valentina L.-ja. Valentin je teden dni pozneje (5. jul.) v ječi za jetiko umrl (ljudje so govorili, da se je obesil), Leopolda pa so obsodili na pet let ječe. V stiski in negotovosti se je zaobljubil, da bo poslikal kapelico M. B. na Brezjah, če bo rešen. Ko so Francozi odšli, je bil oproščen in 1814 je izpolnil obljubo in naslikal še oljnato podobo Marije Pomagaj. Leopold L. se je poročil z Marijo Egartnerjevo. Ker je bil zakon brez otrok, je posinovil ženinega sorodnika Josipa Egartnerja, ki se je pri njem izučil slikarstva (gl. članek) in bil njegov dedič. L. je bil visoke postave, visokega in širokega čela, živih oči, duhovit in dobrodušen. V družbi je bil vesel in šaljiv, po zaporu bolj miren in resen.

L. je risal in slikal čudovito spretno in hitro. Mnogo slik je izvršil v enem dnevu, tako tudi posamezne postaje križevega pota, ki so imele po več oseb. Po Gorenjskem, zlasti v Kranju, so imeli tudi preprosti ljudje njegove slike. Od 1870 dalje so jih med ljudmi kupovali razni agentje in spravljali preko meje. Po cerkvah pa se je ohranilo mnogo njegovih del. Leopold L. je svoje slike redko signiral, Valentin nikoli; zato se dela obeh bratov ne dajo vedno točno ločiti. »L.-jeve slike« so torej splošno slike iz L.-jeva delavnice. — L.-jeve slike so nekatere sijajne, druge manj dobre. Za dober denar se je potrudil, za malo denarja je z delom hitel. Pri nekaterih slikah so delali tudi učenci. Med prvimi njegovimi deli in zadnjimi je preteklo domala 50 let.

L. je slikal skoraj izključno človeka; pokrajin ni slikal razen za podnožje na svetniških slikah, kjer je rad naslikal kraj, kamor je bila slika namenjena. Človeka predstavlja v vseh njegovih okolnostih: veselega, žalostnega, mirnega, razburjenega, resnega, razkačenega in pogosto zamaknjenega. Obrazi so navadna zelo lepi, često izbrani. Krasni so njegovi angeli, v bistvu posneti po Kremser-Schmidtu. Vse njegove figure so visoke in vitke, vpliv tedanje francoske šole. Dasi se je L. učil pri Kremser-Schmidtu, ga ni slepo posnemal; izposodil si je kakšno misel ali obliko in jo po svoje obdelal. Njegovi osnutki pričajo, da se je učil po naravi.

L. je slikal freske in oljnate slike, večinoma nabožne slike za cerkve, pa tudi nekaj portretov. Njegovih slik je toliko, da ni mogoče vseh našteti. Freske se nahajajo: v Lescah na Legatovi hiši sv. Družina in spodaj sv. Florijan in sv. Helena; med Lescami in Radovljico kapelica sv. Ane (Kristus na križu, sv. Anton, sv. Frančišek Pavl., sv. Neža, sv. Terezija, sv. Martin; 1816); v Rodinah Kristus na križu na Honovi (Čopovi) hiši (1797); v Ljubnem na hiši št. 27 Marijino kronanje in sv. Florijan; slikarije na svodu svetišča župne cerkve v Tržiču (1815); Kristusovo rojstvo, vstajenje in vnebohod v župni cerkvi v Kranju, nekako posnete po Kremser-Schmidtovih oljnatih slikah v Gornjem gradu; v Tunicah na episteljski strani sv. Trojica nad nevihto, ob strani štirje medaljoni; sv. Jožef v nebeški slavi na svodu cerkve sv. Jožefa v Tržiču; Gospodov krvavi pot v Podbrezju zunaj cerkve; sv. Trojica, sv. Peter, Pavel in Andrej v kapeli pred cerkvijo v Preddvoru; Jezus izganja prodajalce iz templja na svodu pod korom na Breznici. Več fresk na kapelicah (n. pr. v Preski, Vižmarjah, v Šmartnem pod Šmarno goro) je že izginilo.

Med oljnimi slikami je najbolj znana Marija Pomagaj na Brezjah (1814). Za Brezje je naslikal tudi sv. Vida. Nadalje so: v Zasipu štiri slike (posebno ljubka je: Sv. Jožef pita Jezuščka); krasen križev pot na Rodinah; v Begunjah devet slik; v Kranjski gori Marijino vnebovzetje v glavnem oltarju, sv. Jožef v stranskem (1822); v Kropi lepe podobe sv. Treh kraljev; v župnišču v Kranju devet slik (Sveta noč, Davčni denar, Zvežite mu roke in noge! Usmiljeni Samarijan, Sv. Valentin, Sv. Ana, Sv. Ana z Marijo in Jezuščkom, Sv. Trojica, Zadnja večerja 1799; ta slika je bila prej v oltarju); v Cerkljah Marijino vnebovzetje v velikem oltarju, ki spada med najboljše L.-jeve slike; v Smledniku pet slik za postni čas; v smledniški podružnici sv. Valburge tri krasne slike (Jezus na Oljski gori, Jezus pade pod križem, sv. Peregrina); v Zapogah sliki sv. Treh kraljev, sv. Nikolaja in križev pot; v Naklem oltarna slika sv. Petra (1793); v Moravčah sv. Martin z moravško pokrajino, skrivnosti žalostnega dela rožn. venca, sveta noč po Kremser-Schmidtu; na Češnjicah in pri Sv. Heleni po pet slik; v Žužemberku do 1905 slika sv. Mohorja in Fortunata; v kapeli na Grmu štri slike; na Mirni in v Podgradu križev pot. — V Lj. ima uršulinski samostan krasno M. B., g. L. Klešnik fino Smrt sv. Jožefa. Izredno lepa je slika »Jezus umiva apostolom noge« v graščini v Polhovem gradcu. Več jako čednih in dobro ohranjenih slik je zbrala gospa Hel. Pavšlar, med njimi portret Blaža Terpinca in sliko angela varuha (angel-ženska in otrok gotovo portreta; skoraj enaka slika v moravški podružnici Drtiji). V Strahlovi zbirki v Stari Loki je bilo 27 L.-jevih slik.

L. je imel več učencev, ki ga sicer niso dosegli, so pa dosti lepega ustvarili: Josip Egartner L.-jev posinovljenec (gl. članek); Jakob Mikše, slikar in podobar v Cerknici (1789–864); Matej Goričnik, slikar in podobar v Radovljici (gl. članek); Gašpar Luka Goetzl (gl. članek); Franc Ser. Goetzl, slikar (gl. članek); Franc Wissiak, slikar v Kranju (1810–80). Tudi Anton Hayne je bil v slikarstvu L.-jev učenec (gl. članek). — Prim.: Kukuljević 213; Wurzbach XV, 57; Strahi, Kunstzustände 31; Radics, LMS 1880, 47; Steska, Koled. KTD v Lj. 1903, 125; A. Koblar, Izobraževalna knjižn. I, 10; M. Pirnat, Gorenjec 1907, št. 5, 6; Stegenšek, LKU 1914, 32–42; Steska, Carn. 1914, 1–35; Stelè-Pivec, ZUZ 1923, 124; Steska, Slov. umetnost I, 178–197; Stelè, Oris 69, 80, 84, 100. St.

Steska, Viktor: Layer, Leopold (1752–1828). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi320446/#slovenski-biografski-leksikon (20. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine