Slovenski biografski leksikon

Kušej Radoslav (Jakob), pravnik, r. 21. jul. 1875 v Libučah pri Pliberku, redni prof. na jurid. fakulteti v Lj. Pohajal je domačo nemško osn. šolo in se sam naučil slov. čitati in pisati (prim. K.-ev članek SN 1921, št. 205). Dva gimn. razr. je dovršil v Št. Pavlu v Labodski dolini, ostale v Celovcu, 1896 maturiral z odliko. Pravo je študiral na Dunaju, prom. 1901. L. 1900 je vstopil v sodno prakso pri dež. sodišču v Celovcu, bil v sept. t. l. imenovan za avskultanta, 1905 za sodnika v Črnomlju, a je bil takoj poklican v tajništvo viš. dež. sodišča v Gradcu. Isto leto mu je v teku slov. prizadevanj za ustanovitev vseučilišča v Lj. podelilo naučno min. štipendijo, da bi se pripravil za docenturo cerkv. prava. Zeta je 1905–6 prebil v Bonnu kot učenec Ulrika Stutza. Po povratku je bil 1906 nekaj mesecev prideljen okrož. sodišču v Celju, jeseni t. l. dež. sodišču v Gradcu, da bi mogel končati v Bonnu začeto znanstveno delo. L. 1911 je bil imenovan za stalnega, 1912 za okr. sodnika dež. sodišča v Gradcu. To mesto je dobil zlasti radi tega, ker ga avstr. vlada kot Slovenca ni hotela imenovati v koroški domovini ali na Sp. Štajerskem. Ob drž. prevratu je bil 16. nov. 1918 imenovan za začasnega vodjo okr. sodišča v Gornji Radgoni, a že 23. nov., na željo ožjih rojakov, za dež. sodnega svetnika in vodjo okr. sodišča v Pliberku. Na potu tjakaj je izročil v Mariboru odloke Narodne vlade za prevzem mariborskega okrož. sod. po slov. uradnikih, 24 ur po razorožitvi belo-zelene garde po generalu Maistru. 27. nov. 1918 je ob asistenci častnika Malgaja prevzel vodstvo okr. sodišča v Pliberku in ostal tam do 4. maja 1919, ko se je moralo slov. uradništvo z vojaštvom umakniti pred Volkswehrom. Ko so konec maja 1919 jugoslov. čete zavzele Celovec, je imel K. nalog, prevzeti vodstvo dež. sodišča v Celovcu. To se pa ni izvršilo, ker so se morale jugoslov. čete na pritisk pri Beljaku stoječih Italijanov umakniti iz mesta. Po povratku iz Celovca je bil K. dodeljen okrož. sodišču v Celju, sept. 1919 pa je bil imenovan za sod. svetnika v Lj. — Že 1908 je K. izdal v Stutzovi zbirki Kirchenrechtl. Abhandlungen H. 48–9 obsežno delo »Josef II. u. d. äußere Kirchenverfassung Innerösterreichs (XVIII in 358 str.), za katero je zbral gradivo v mnogih, zlasti v dunajskih arhivih. S tem je ustvaril na dotlej neobjavljenih arhivalnih virih sloneče, zlasti za regulacijo notranjeavstr. škofij temeljno delo, ki je tudi, v zunanjem svetu vzbudilo veliko pozornosti in doseglo mnogo priznanja (gl. Archiv f. kath. Kirchenrecht 1909, 388; Carn. 1909, 60; Germania 14. jan. 1910; Histor. Jahrb. d. Görresges. XXX, 1909, 702; Köln. Volkszeitg., Lit. Beil., 1909, št. 38; Lit. Zentralbl. 1908, št. 45; N. Fr. Presse 4. okt. 1908; Nouv. revue de droit français et étranger 1908, št. 3; Revista de los Archivos 1908; Revue d'histoire ecclés. 1909; SN 1908, št. 145; Theol. Lit.-Ztg. 1909, št. 4; Theol Quartalschr. 1909, 150; Zeitschr. f. kath. Theol. 1909, 548). Kljub temu se K. v tedanjih političnih razmerah ni mogel habilitirati na nobenemu avstr. vseučilišiču (gl. njegov članek: I. Hribar in naša pravna fak., SN 1921, št. 209), marveč je moral ostati v praksi; pač pa je bil na podlagi te knjige ob ustanovitvi lj. univerze imenovan 27. jan. 1920 za izrednega, 27. avg. i. l. za rednega prof. cerkv. prava. V l. 1922–3, 1928–9 in 1931–2 je bil dekan pravne fak. V sept. 1931 je bil izvoljen za predsednika CMD. — V akademskem poklicu si je K. postavil za prvo nalogo, spisati v domačem jeziku sistem cerkv. prava, juristom in bogoslovcem za učbenik, praksi za priročnik v aktualnih cerkvenopravnih in cerkvenopolit. vprašanjih. Tako je nastalo »Cerkv. pravo kat. in pravoslavne cerkve« (Lj. 1923, str. 480; 1927², str. 712; gl. Apollinaris 1930, 460; Čas 1923/4, 249; Jus Pontif. 1929, 80; Arhiv za pravne i društv. nauke 1927, knj. 32, 138; Archiv f. kath. Kirchenr. 1927, 403; BV 1924, 149 in 1928, 269; SP 1924, 149 in 1928, 44; Zeitschr. d. Savignystiftg., kan. Abt. XIX, 1930, 888). — Poleg tega glavnega dela je K. v zvezi s sodobnimi cerkvenopolit. vprašanji spisal še vrsto razprav. Patronatsko vprašanje ga je povrnilo studiju pravnozgod. problemov in v poslednjem času ga je močno pritegnila pravnofilozofična struja v pravoznanstvu. — Spisi poleg navedenih knjig: Razni članki o državnocerkvenopravnih vprašanjih, zlasti o jugoslov. ustavi SN 1921, št. 7–11, 34, 53, 59, 216, 273 in SN 1923, št. 6, prim. tudi št. 20; o koroških vprašanjih SN 1921, št. 160, 180, 181, 205; Cod. iur. can. in njegov pomen za cerkev in državo, ZJFL I, 1921; Verska pripadnost otrok in verski pouk v šoli ter naša začasna pokr. uprava, Njiva I, 1921; Cerkvena avtonomija in naša ustava, SP 1921; Cerkvena imovina in socijalna ideja, S 1922; Posledice drž. prevrata na polju patron. prava, ZJFL II, 1922; Verska anketa u Beogradu i njeni zaključci, 1922; Vera i bračna vez v naši državi de lege lata in de lege ferenda, ZJFL IV, 1925; Cerkev v luči prava in etike, 1925; Kapitlji in fakultete, S 20. jan. 1926; Pasivna asistenca pri mešanih zakonih po prejšnjem in po novem kat. cerkv. pravu, ZJFL V, 1926; Izenačenje zakonskih prav v kraljevini, S 1926, št. 206 in sl. ter št. 242 (proti temu V. Močnik, S 1926, št. 229 in sl. ter 269, 270); Izenačenje bračnih prava u kraljevini, Arhiv za pravne i društv. nauke, 1926, knj. XIII; Pravoslav. cerkve in njihovo pravo (ocena), S 1927, št. 77–9; Cerkv. zakoni v. sovj. Rusiji, S 1922, št. 124, 125, 127, 128; Missio in beneficii posessionem et institutio corporalis, Kat. List (Zagreb) 1927; Pasivna asistenca in sedanji cerkveni zakonik, BV VIII, 1928; Verski zaklad in patron. bremena, Lj. škof. list 1928, št. 7, 8 (in ponatis); Ustavne meje agrar. reforme, SP 1928, št. 11/12; Zakonskopravne določbe v osnutku zak. o medverskih odnošajih, SP 1929, št. 1–6; Jurid. fakulteta v Zgodovini slov. univ. v Lj. do l. 1929, 292 sl. (prim. tudi: SN 1922, št. 34, 274); Die öffentl. Patronate im Kais. Österreich u. ihre Schicksale in seinen Nachfolgestaaten, Zeitschr. d. Savigny-Stiftg., kan. Abt. XIX, 1930. — Prim.: Jsl 1931, št. 212 (s sliko); Zgodovina slov. univ. v Lj. do I. 1929, 110, 144, 462–5, 472, 516; slika: ASK 103. Pc.

Polec, Janko: Kušej, Radoslav (1875–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi313216/#slovenski-biografski-leksikon (20. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine