Slovenski biografski leksikon

Kuripečič (Curipeschitz) Benedikt, podanik lj. škofije iz Gornjega Grada, življenjepisni podatki neznani. Ko sta 1530 potovala Nikolaj Juričič in Jožef Lamberg po naročilu Ferdinanda I. v Carigrad k sultanu Sulejmanu, sta najela v Lj. za latinskega tolmača K.-a, ki je bil humanistično izobražen. Ker pa ni bilo na carigrajskem dvoru veščega latinca, so se vršila pogajanja v hrvaščini, a predloge Juričiča in Lamberga je prevedel K. v latinščino. Že ob odhodu iz Lj. je pričel zapisovati vse, kar se mu je zdelo pomembno, in je svoje zapiske objavil 1531: Itinerarium Wegrayss Kun. May. potschafft gen Constantinopel zu dem Türckischen Keiser Soleyman. Anno XXX. (Pod naslovom lesorez, nato letnica v rimskih številkah 1531, s. l. et t. Dva izvoda v dunajski Nationalbibliothek, eden v Budimpešti.) Sodobni prepis K.-evega rokopisa se je ohranil v Lambergovem arhivu na gradu Ottensteinu na Spodnjem Avstrijskem, izdala ga je Eleonore Lamberg-Schwarzenberg: Benedict Curipeschitz, Itinerarium der Botschaftsreise des J. v. Lamberg u. N. Jurischitz durch Bosnien, Serbien, Bulgarien nach Konstantinopel 1530 (Innsbruck 1910). Spis je pravi potni dnevnik, ki ga je pisec sestavljal potujoč iz kraja v kraj, in ima geografsko, topografsko in etnografsko vrednost. Topografska imena so pravilneje pisana kakor v drugih potopisih, zaznamoval je K. tudi mnogo orografskih imen, ki jih starejši, sodobni in mlajši viri ne poznajo. Prebivalstvo je opisal po jeziku, veri in običajih, pri opisu zgodovinskih dogodkov pa ne razlikuje med narodno tradicijo in historičnimi dejstvi. Spis priča, da je bil K. dober opazovalec in da je želel vžgati krščanske mogočnike za odločen nastop proti Turkom. Itinerariju je sledil spis Eine Disputation oder gespräch zweier stallbuben, so mit Kgl. Maj. potschaft bei dem Türkischen Keyser zu Constantinopel gewesen … darinnen alle gewohnheiten, brauch, glaub, ordnung und landesart der Turkey gemelt wirdt … (en izvod v dunajski Nationalbibliothek), ki vsebuje razen tega, kar obeta naslov, tudi K.-evo mnenje o nemško-avstrijskih političnih razmerah, o neslogi krščanskih mogotcev, ki je omogočila Turkom toliko uspehov, i. dr. ter spada med najboljše, kar je bilo v oni dobi o Turkih napisano. — Prim.: Hammer, Geschichte des osmanischen Reiches III, 101; Matković, Rad 56, 141–96; Macun 15–22; Flegerič, DS 1899, 66; Ahn, MMK XVI, 49–52; E. Lamberg-Schwarzenberg, Curipeschitz. Itinerarium …; Kranjec, M 1931. Pir.

Pirjevec, Avgust: Kuripečič, Benedikt (okoli 1490–po 1532). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi312629/#slovenski-biografski-leksikon (20. oktober 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine