Slovenski biografski leksikon

Krisper Valentin, pravnik in organizator tujskega prometa, r. 9. dec. 1860 v Lj., u. 20. avg. 1931 v Badnu pri Dunaju. Študiral je gimn. v Lj. in Gorici (1870–9) in pravo na Dunaju, kjer je prom. 1884. Živel je nekaj časa v Parizu, delal sodno prakso na Dunaju in bil odvetn. koncipijent v Lj. pri Mošetu in Tavčarju. L. 1890 je otvoril odvetn. pisarno v Lj., kateri se je pridružil 1899 Tominšek, opustil prakso 1916, se priglasil po vojni zopet kot odvetnik, a ni izvrševal prakse in se je sept. 1926 tudi formalno odpovedal. Bil je znan kaz. zagovornik, imel je zlasti pred porotniki mnogo uspehov in je zagovarjal tudi Iv. Tavčarja pred sodiščem. Zavzemal se je za pravice slovenščine pri graškem viš. dež. sodišču in se udeležil z Majaronom ustanovitvenih del društva SP, bil 1892 odbornik in 1893–5 podpredsednik društva. Na drugem shodu slov. odvetnikov v Lj. je stavil predlog za osnovanje zveze slov. odvetnikov kot društvo. L. 1895–9 je bil občinski svetnik in član vseučiliškega odseka. — Iniciativno se je udeležil akcije za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem, bil med ustanovitelji dež. zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem, član pripravljalnega odbora, poročal na ustanovnem občnem zboru (jun. 1905) o njega delovanju, pojasnil odobrena pravila in bil dolgo let odbornik zveze, član direktorija (1913), med vojno dejanski vodja, Po vojni gerent (1919), oz. konzulent in vladni zastopnik (1920) pri Jugoslov. general. komisarijatu za tujski promet in turistiko. Bil je upravni svetnik hotelske d. d. Triglav (ustan. 1909). Vodil je pripravljalna dela za udeležitev Kranjske na avstrijski razstavi v Londonu- (1906) in na mednarodni razstavi za tujski promet v Berlinu (1911). Kot stalni delegat je zastopal zvezo na centralnih konferencah avstrijskih dež. zvez, kjer se je zavzemal za potrebe kranjske zveze in za drž. podpore tudi manjšim hotelskim podjetjem, kakršna ima Kranjska. Med vojno je organiziral 1916 rešilno kreditno akcijo za hotelirje in dež. komisijo za drž. podporo hotelskim podjetjem na Kranjskem in se udeležil akcije vojnokreditnega zavoda v Celovcu. Po vojni se je trudil za olepšavo Lj. in iz svojih sredstev omogočil postavitev Miklošičevega spomenika. — Sam je napisal ali uredil skoraj vse brošure v raznih jezikih pred vojno in po njej v propag. svrhe za povzdigo tujskega prometa: Album Kranjska (Zürich 1910), Zimski šport v Bohinju (1910, tudi italijansko), Sankanje in sankališče v Boh. Bistrici (1910, tudi nemško), Bohinj — Wochein (1910), Führer durch Veldes u. Umgebung (1911, tudi češko), Das Alpenland Krain (1912, tudi češko), Alpine country Carniola (1913, tudi poljsko in češko), The Duchy of Carniola (1913), Slovenske Alpe (1919), Visions de Slovénie (1922) i. dr. V zvezi z nar. svetom je izdal ob mirovnih pogajanjih brošuro L'aigle allemand regarde encore vers Trieste, s Fr. Steletom pa opis Lj.: Glavno mesto Slovencev Ljubljana (1926, tudi srb.-hrv., nemško, francosko in angleško). — Prim.: Poročila dež. zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem; Stenografični zapisnik II. shoda slov. odvetnikov okt. 1903, 4; Andrejka, Tujski promet v Sloveniji, Lj. 1926; isti, rokopisni podatki; Hribar I, II (gl. Kazalo); Polec, Zgodovina slov. univerze v Lj. 112–3, 117; S 1931, št. 187, slika št. 188; J 1931, št. 191–2 s sliko; SP 1898, 182, 188, 241, 310; 1931, 296; KCM 1932, 71 slika, 83. Pir.

Pirjevec, Avgust: Krisper, Valentin (1860–1931). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi304837/#slovenski-biografski-leksikon (17. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine