Slovenski biografski leksikon

Kramer Ernest (Emil), kemik in prirodopisec, r. 4. febr. 1854 kot učiteljev sin v Škofji Loki, u. 21. dec. 1907 v Lj. Dovršil je 1870 v Kranju nižjo gimnazijo, nato 1871–4 4.–6. razred lj. realke in v dveh letih tri letnike kmetijske akademije v Děčinu na Češkem, ko ga je prekinila za eno leto vojaška dolžnost. Nato je napravil gimnazijsko maturo in se vpisal na kmetijsko visoko šolo na Dunaju. V tretjem semestru je bil 1878 poklican za suplenta na slovensko kmetijsko šolo v Gorici, poučeval pa je samo tri in pol meseca, ker je moral odriniti v Hercegovino (Ljubuški) na vojno. Tu si je nakopal bolehnost srca, ki ga je spremljala do groba. Po vojni se je vrnil na Dunaj in dovršil študije. Najprej je služboval pod leta kot volonter na kmetijsko-kemijskem preizkuševališču na Dunaju, 1882 pa kot kmetijski potovalni učitelj v Lj. Tedaj je kompetiral za razpisano mesto tajnika Kmetijske družbe za Kranjsko, a ni uspel, zato se je preselil kot potovalni učitelj v Trst, 1885 pa postal vodja slovenske kmetijske šole v Gorici; ostal je tu samo leto dni. Šel je v Heidelberg nadaljevat kemijske študije, kjer je bil z disertacijo »Studien über die schleimige Gärung« (Wien 1889) 1889 promoviran za doktorja kemije. V letih 1891–3 je bil docent bakterijologije na tehniški visoki šoli v Gradcu, 1894 je prevzel mesto potovalnega učitelja pri Kmetijski družbi v Celovcu; tu je ustanovil in vodil kmetijsko-kemijsko preizkuševališče do 1898, ko je prišel z isto nalogo v Lj. K. je bil mož blage narave, široke in globoke izobrazbe. Njegovo liter. in predavateljsko delo je prav mnogovrstno in izredno plodovito. V prvi vrsti je dajal temeljita navodila za praktično kmetijsko gospodarstvo v nemškem, slovenskem, hrvaškem in italijanskem jeziku. Literarni prvenec je predavanje iz dunajske »Slovenije« o zgodovini piva (SN 1881, št. 46, 47). 1886 je uredil Gospodarski list v Gorici, 1891–2 Österr. landwirtschaftl. Centralblatt v Gradcu; dopisoval je tudi v dunajske in berlinske strokovne časopise. Posebno pozornost je posvečal bakterijološkim študijam. Kot sad raziskovanj je izdal »Die Bakteriologie in ihren Beziehungen zur Landwirtschaft u. den landwirtschaftl.-technischen Gewerben«, 2 knjigi (Wien 1890, 1892). To delo, ki ga je C. La Marca s pripombami in pristavki avtorja prevedel v italijanščino (Montecassino 1892, 1894), je bilo prvo te stroke, tako da smemo imenovati K.-ja početnika kmetijske bakterijologije. Za zbirko »ThaerBibliothek« je napisal »Anleitung zur rationellen Apfelweinbereitung« (Bd. 86, Berlin 1894). Kot enolog je napisal razpravi »O klasifikaciji lozinih odlika s osobitim osvrtom na hrvatske« in »Istraživanje o djelovanju vinske gljivice« v Glasniku hrv. prir. društva 1888 in 1889. V Radu (knj. 95) je izdal razpravo »Bos priscus Boj. i njegovo odnošenje napram njekih drugih Bovida«. Izmed slovenskih navodil za praktično gospodarstvo sta izšli dve v posebnih knjigah: Praktičen navod o cepljenju sadnega drevja (Trst 1885) in Kmetijsko berilo za nadaljevalne tečaje ljudskih šol in gospodarjem v pouk (Trst 1887). Za službovanja v Lj. je med drugim preiskal 185 studencev kranjske dežele (IMK 1905). Velike so njegove zasluge za kultiviranje lj. barja. L. 1900 je ustanovil »Društvo za pospeševanje obdelovanja lj. barja« in bil duša tega društva, v čigar imenu je izdal »Izvestja 1902–5«. Njegovo prizadevanje je izvršilo v kmetijski kulturi barja popoln preobrat, ker je ustavilo uničujoče požiganje šote in ga nadomestilo z modernim kultiviranjem barskih tal. Iz vsestranskega zbiranja raztresene literature je nastala monografija »Das Laibacher Moor in naturwissenschaftlicher, kulturtechnischer und landwirtschaftlicher Beziehung« (Lj. 1905). Pedološki preizkusi kraških tal so mu dali snovi k vprašanju o postanku ilovaka (jerine, terre rosse) (Centralbl. f. d. ges. Forstwesen 1890; MMK 1899, 1900; Rad, knj. 95). MMK 1906 so prinesle pet člankov »Beiträge zur Geologie Krains«, v rokopisu sta mu ostali študiji o dejstvovanju lednikov na Gorenjskem in o raztopljenih rastlinskih in suspendiranih snoveh o povodnjih Ljubljanice. Proti G. Pircu je zastopal mnenje, da je kostna moka kot gnojilo cenejša in enakovredna Tomaževi žlindri. — Prim.: S 1908, št. 9; Wiener landwirtschaftl. Ztg 1908, 10 (slika); (J. Turk): Izv. društva za obdelovanje lj. barja 1908 (slika) in Poročilo kmetijsko-kemijskega preizkuševališča za l. 1907; Koblar, IMK 1908, 38; Belar, Carn. 1909, 72 (slika); KMD 1910 (slika). Rus.

Rus, Jože: Kramer, Ernest (1854–1907). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi301213/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine