Slovenski biografski leksikon

Král Alojzij, gradb. inženjer, r. 1. dec. 1884 v Dol. Studýnkah na Mor., je študiral 1897–905 gimn. v Mor. Šumperku, 1905–10 gradbeno stroko na češki tehn. visoki šoli v Brnu, dipl. 1910, prom. za doktorja tehn. ved 1916. V l. 1910–2 je bil asistent pri stolici splošne mehanike in hidromehanike v Brnu in 1910–1 mesto obolelega šefa predaval oba predmeta; 1912–20 je služil pri drž. stavbni upravi v Lj., 1920 postal izredni, 1923 redni profesor tehn. mehanike na lj. univerzi, bil 1920–4 starešina gradbenega oddelka, 1924 do 1925 in 1931–2 dekan tehn. fakultete, 1920–9 član uprave inženjerske zbornice v Lj., 1929 njen predsednik. V drž. gradbeni službi je projektiral in izvršil med dr. šentjakobski most v Lj. (proj. 1912, grad. 1914–5), korekcije drž. cestnih prog pri Ajdovščini, Logatcu in v okolici Kranja in sodeloval pri reševanju nekaterih važnih problemih izrabe vodnih sil in s tem zvezanih vodopravnih obravnavah. Po prevratu je izvršil več industrijskih zgradb in vodnih naprav, med dr. tovarniška poslopja tvrdke C. Pollak v Lj., v Kranju in na Vrhniki, hidrocentralo iste tvrdke v Kranju, železobetonske konstrukcije in hidrocentralo pri kartonažni tovarni I. Bonač na Količevem pri Domžalah, nove tovarniške objekte in hidrocentralo predilnice in tkalnice Glanzmann & Gassner v Tržiču, Jugočeško tvornico bombaževih tiskanin v Kranju, tovarno »Tekstilindus« v Tržiču, projekt za stopnjevito izgraditev vodne naprave na Savi pri Medvodah za združene papirnice v Lj., zavarovalna dela pri vodni centrali iste tvrdke na Ljubljanici pri Fužinah. — Na tehn. fak. je izvršil pretežni del organizacije gradbenega oddelka in znatno sodeloval pri organizaciji fakultete. Ustanovil in izgradil je institut za tehnično mehaniko z zavodom za preiskavo materijala in izvršil tu ok. 700 preiskav, ki so njih izsledki podlaga za nove uradne predpise (n. pr. predpis za cement in opeko). Izvršil je obtežilne preizkuse, na mostnih objektih žel. proge Lj.—Rakek, sistematično stavbno kontrolo in obtežilno preiskavo pri novih žel. objektih na Zidanem mostu in v Radovljici, pri mostu čez Savinjo pri Sv. Petru, čez Kokro pri Kranju in na novih objektih, ki se grade ob regulaciji Ljubljanice. Važnejše publikacije: Die. St. Jakobsbrücke in Laibach, Österr. Wochenschr. f. d. öff. Baudienst 1916; D. St. Jakobsbrücke in L., Beton u. Eisen, Berlin 1917; Možnosti nadaljnjega tehn. razvoja gozdarstva z oz. na elektrifikacijo dežele in izrabo vodnih sil v zborniku Gozdarstvo v Sloveniji, Lj. 1923; Elektrisačni a průmslové poměry v Jugoslavii. Strojn. obzor, Praga 1924; Izdelki slov. opekarn, Trg. List 1926; Eisenbetonkonstruktionen b. neueren Industriebauten in Slovenien, Beton u. Eisen 1927; Využití vodních sil na Drávě a Sávě, zb. Triumf techniky, Praga 1928; Betonski materijal v Lj., Tehn. list, Beograd 1931. *

Uredništvo: Král, Alojzij (1884–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi299660/#slovenski-biografski-leksikon (18. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine