Slovenski biografski leksikon

Kos Anton – Cestnikov,  publicist, r. 9. jan. 1837 na Cestah v občini Sv. Trojice, fare Sv. Križa pri  Rog. Slatini, v premožni hiši “pri Cestniku”, u. 20. apr. 1900 v Požegi. Obiskoval je ljudsko šolo pri Sv. Križu in eno leto zaradi nemščine v Slov. Bistrici, nižjo gimn. v Celju (1852–6), odšel v jeseni 1856 v Zagreb, kjer je ponavljal 4. razr. in dovršil 5. (1857–8 gojenec v nadškof. sirotišnici), 6. r. v Trstu, 7. r. v Zagrebu do apr. 1860, ko je odšel v Varaždin, kjer je končal gimn. z mature avg. 1861. V šol. letu 1861–2 je bil v mariborskem bogoslovju, študiral nato pravniško akademijo v Zagrebu (1862–5) ter po drž. izpitu postal avg. 1865 pravni praktikant v Zagrebu, nov. 1865 avskultant v Požegi, bil pod Rauchom okt. 1867 s pohvalnim dekretom iz službe odpuščen, ravno ko je bil odšel v Zagreb delat sodni izpit; apr. 1868 je bil rehabilitiran in dodeljen banskemu stolu v Zagrebu, kjer je napredoval avg. 1870 za sodnega pristava, sept. 1871 za tajniškega pristava in isept. 1875 za defin. tajnika banskega stola; od 1885 da upokojitve (1899) je služboval kot sodni svetnik v Požegi. – Odločnega narodnega mišljenja se je K. navzel že v Celju, pač pod vplivom opata Voduška; v poznejših dijaških letih je živahno dopisoval z dijaki skoraj vseh slov. gimnazij in jih spodbujal za narodno delo. Kot zagrebški četrtošolec je začel v N priobčevati narodne pripovedke, pravljice, etnogr. članke (1857: Kakšne ima vrag parklje? Očetova kletev, pripov. o celjskem grofu Ulrihu in teharskem kmetu, kakor jo je po J. G. Seidlovi baladi posnel J. Arlič v Drobtinicah 1847. Donačka gora poleg Rogatca. –1858: Lipa. Zvit kovač. Tat, da malo takih. Rogaška Slatina na Štajerskem. 1860, št. 38, 39), zlasti pa je z dopisi iz Zagreba in Trsta v N in SG (1858–9) obveščal javnost o literarnih novostih in prosvetnih razmerah; sestavljal je za Cegnarjem bibliografski pregled slov. slovstva za l. 1859–65 (N 1860–6). Na tržaški gimn. je osnoval rokopisni dijaški list “Zora jadranska” (1859), nekaj njenih poskusov je zagledalo beli dan v N (1859). V “Črticah iz dnevnika” I–V (N 1859) je razpravljal o prijateljstvu in rodoljubju, opisal izlet v Škedenj, primerjal slov. pratiko s hrv. “Šoštarjem”, poročaš v proslavi 100 letnice marib. gimn. In napredku slov. dijaštva. Po Drobničevih uspehih je priporočal za narodno probujo gled. predstave in bésede (prim. tudi “Večerne misli”: SG 1861); napisal je iz dijaškega življenja veseloigro v 2 dej. “Strast in krepost” ter prvi del priobčil v zabavniku Nanos (1862) in pripravljal prevode primernih iger iz hrvaščine, a je načrt opustil zaradi istočasne Bleiweisove zbirke Slov. glad. iger (N 1864, 161). V Narodnih novinah je objavil “Uspomeno na Sloveniju” (1863 in v ponat.), verno sliko našega tedanjega narodnega življenja; v njej je opisal med dr. proslavo mariborske čitalnice 3. avg. 1862, Tomanovo bivanje v Rog. Slatini in svoja potovanja po Sloveniji, zlasti poveličuje Lj., ki jo je do takrat obiskal že šestkrat. Po večletnem odmoru ga je Jurčič 1874 pridobil za listkarja pri SN. Za svoje številne humoristične listke, s podpisi -v, C-v, Cestnikov in od konca marca 1880 Spectabilis, je zajemal snovi iz dijaških doživljajev: Spomini iz (celjskih) dijaških let I–IV (opat Vodušek, Miha Lendovšek: SN 1878, St. 177–82); Pisma iz prejšnjih let, I (Damijan in Kosmas Makabejec; 1879, št. 7, konfisciran); Kosmas Makabejec, I–XVIII (1879, št. 120–145); Strix bubo (št. 195–6); Fido (št. 228); Clarissimus (dr. Smodek, 1880, št. 41); Clarivssimus II (prof. ogr. prava dr. Molnar); Tonček in Jožek (Bezenšek in Lendovšek, iz dij. življenja pri opatu Vodušku: 1880, št. 208–9, 253–6). Nekaterim humoreskam je dal zaradi večje privlačnosti čitateljev nenavadne naslove, n. pr. Jurasor (1879, št. 172–3), Punkelmajor (št. 240), Doktor Konjorum (št. 249–251), Rum ti tum!” (št. 264), Rem-peš (št. 282), Spectabilis (1880, št. 68), Klobuk ali čižme? (1882, št. 265). Opisal je posebnosti Zagreba (1878, St. 150–1), svoje potovanje “Iz Senja čez Kotar do Zagreba” (1881, št. 173–4), Iz Slavonije (opis Požege, 1885, št. 204–6), Politične, narodnostne in literarne dogodke ter lastne doživljaje je spremljaš v daljših serijah feljtonov, običajno v obliki pisem, v živahnem in dovtipnem kramljanju, ne brez satire: Objektivno in subjektivno, I–X (v presledkih od 1879, št. 287, do 1880, št. 49); Domača pisma I do VIII (psevd. Spectabilis; s presledki od 1880, št. 69 –150); Pravična in resnična pisma Spectabilisova, I–X (s presledki od 1880, št. 169 do 1881, št. 195); Izza peči, I-VI (v prest. od 1881, št. 246 do 1883, št. 39); Domači pogovori, I–XVI (s prest. od 1882, št. 32 do 1883, št. 188); Lamentacije, I–VI (v prest. od 1884, št. 87 do 1885, št. 13). Prijatelja F. Kočevarja se je spomnil z daljšim nekrologom (1878, št. 268), enaka Jurčiča (1881, št. 121); navdušeno je ocenil 1. letnik LZ (1881, št. 286–7), ki ga je že med letom in tudi pozneje odločno branil proti Kresu, zlasti je smešil lit. prispevke Pajkove dvojice in očital Krenovemu pisatelju “Kmetskega triumvirata”, da mu je topografija zagrebške okolice popolnoma tuja itd. 

— Prim.: Macun 156 in K.-ova replika: SN 1883, št. 188; Glaser IV, 368; LZ 1900, 327; SN 1900, št. 91; Prijatelj; Kersnik 432–3; K.-ovi dopisi Levstiku (v lj. drž. knj.), Levcu 1879–84 s K.-ovo avtobiogr. iz 1880 (lj. magistrat), V. Holzu (drž. knj. v Lj.). Šr.

Šlebinger, Janko: Kos, Anton (1837–1900). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi291366/#slovenski-biografski-leksikon (12. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine