Slovenski biografski leksikon

Koprivnik Janez, šolnik, r. 4. dec. 1849 v Gorenjah župnije Sv. Jungerte na Pohorju kot sin kmetiških staršev, u. 9. dec. 1912 v Mariboru. Obiskoval je dve leti nemško osnovno šolo v Konjicah, 3. in 4. razred okrožne glavne šole in dva letnika nesamostalne spodnje realke v Celju in učiteljišče v Mariboru (1869–73); v Gradcu je napravil izpit učit. usposobljenosti (okt. 1875), za meščanske šole iz vzgojeslovja, računstva, prirodopisja in fizike (sept. 1880) ter iz gluhonemstva (nov. 1887). Učiteljeval je od avg. do konca okt. 1873 na dež. vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, v Studenicah (do sept. 1874), na 1. mestni deški šoli v Mariboru (do nov. 1875), na tamkajšnji vadnici do sept. 1888, ko je postal glavni učitelj z naslovom procesorja na učiteljišču v Mariboru, kjer je poučeval prirodopisje in fiziko do svoje upokojitve 1. sept. 1909; ob tej priliki je bil odlikovan z naslovom šol. svetnika. – Svoje poljudne, živahno podane prirodopisne razprave in črtice je večinoma priobčil v P: Prve oznanovalke spomladi (1880), Naše zveri s posebnim ozirom na njihovo zimsko življenje (1881), Čutila in kako se naj gojijo, Iz botanične pušice, Buča ali tikva (1883), Dišeča vijolica, Črtice iz življenja živali (1. Smeh in jok živali, 2. Iz življenja mravelj), Zajec (1884), Presmec ali cvetnonedeljska butara (Etnografsko-prirodopisna črtica, 1885), Polh (1886), Čriček (1888), Čmrlji (1889), Kremenjak, Metači in brizgači med živalmi, Življenje za skorjo starega štora, Sove in čuki (1912); O oprašbi in oplodbi pri rastlinah javnocvetkah, semenčicah ali semenoplodnicah (PL 1905). Kot učni pripomoček za štajerska učiteljišča je napisal “Grundzüge der Geologie mit besonderer Berücksichtigung der geologischen Verhältnisse Steiermarks für Lehramtszöglinge und Lehrer (Wien 1895), z Gabr. Majcenom je sestavil Začetnico za slov. ljudske šole (Dunaj 1897 z več izd.), s H. Schreinerjem pa obsežno metodično razpravo: Prirodpisni pouk v enorazrednicah (P 1890, 1891, 1894) kot praktično nadaljevanje njegovega spisa “Nekaj o metodiki prirodopisnega pouka v ljudski šoli” (P 1889), ki ga je izpopolnil s člankom “Najnovejša struja o metodi prirodopisnega pouka (PL 1904). Za vzgojo gluhonemih je spisal navodilo: Gluhomutec in njega obrazovanje z navodom, kako gluhoneme otroke doma izrejati in v domači šoli poučevati (P 1887 in ponat.: Mar. 1888; prim. SN 1889, št. 294); opozoril je na važnost šolskega vrta kot vzgojevalno in učno sredstvo naših ljudskih šol (P 1893 in ponat.: Mar. 1894); za nižjo in srednjo stopnjo osnovnih šol je priredil izbor iz Slomškovih basni, prilik in povesti (Gorica 1896). Skušal je javnost pridobiti za nabiranje vinarskega imenoslovja (P 1895, 287) ter je iz te gospodarske panoge objavil nekaj aktualnih člankov (KMD 1898, 1901, 1902), najpomembnejše njegovo delo je “Domači vrtnar” (MD 1903). Po inicijativi dr. Vošnjaka je spisal monografijo o Pohorju (PV 1913–9, ponatis Mar. 1923). Pri marib. posojilnici je bil K. mnoga leta marljiv član ravnateljstva. — Prim.: UT 1912, št. 50, 51; P 1913, 75; Jerovšek: PV 1913, 197, 218 (s sliko); KMD 1915, 31 (s sliko). Šr.

Šlebinger, Janko: Koprivnik, Janez (1849–1912). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi289210/#slovenski-biografski-leksikon (20. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 4. zv. Kocen - Lužar. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1932.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine