Slovenski biografski leksikon

Jerin Urban, metelčičar in homeopat, v Lj. r. 2. maja 1785, u. 24. avg. 1849, Srednje šole in bogoslovje je končal v Lj., kjer je bil 1808 ord. 1813 je bil že lj. stolni vikar in nemški pridigar, 1821 konzistorijalni svetnik, 1824 kanonik; 1815 je postal provizoričen prof. biblicistike na teološki fakulteti, na kateri je od 1817–48 predaval grščino in razlago NT; 1817–37 je na filozofski fak. predaval splošno pedagogiko. U. je kot stolni dekan in škofijski višji šolski nadzornik. Z Burgerjem in Zalokarjem je bil med najvnetejšimi pristaši metelčice; kot šolski nadzornik ji je odprl pot v šolske knjige, za katere je včasih plačal tudi tiskovne stroške. 1834 se je zapletel v javno polemiko z lj. protomedikom Schneditzem, ki je njemu, Metelku in Andr. Potočniku očital, da tvorijo nekak klub homeopatov, ki skuša izpodkopati ugled zdravnikov in odjeda lekarnarjema zaslužek (IB 1834, št. 12, 13). V MHK 1851, 43–4 je priobčen odlomek iz njegovih spominov, opis napada Francozov na Lj. 27. jun. 1809. — Prim.: šematizme; Marn IX, 45 in XXIV, 23; Steska, IMK XV, 6. Gl.

Glonar, Joža: Jerin, Urban (1785–1849). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi256795/#slovenski-biografski-leksikon (7. november 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine