Slovenski biografski leksikon

Jaklin Mihael, narodni buditelj, r. 6. avg. 1770 pri Jeruzalemu v Slov. goricah, u. 23. jan. 1847 v Ljutomeru. Gimnazijo je študiral v Varaždinu, modroslovje in bogoslovje v Gradcu, kjer je bil 1793 posvečen. Najprej je bil kaplan pri Sv. Miklavžu v ljutomerskih goricah, 1800 prišel v Središče, še isto leto v Ljutomer, 1802 v Jarenino, 1804 v Limbuš pri Mariboru. 1805 je postal župnik v Svetinjah, 1816 v Ljutomeru, kjer je postavil novo župnišče. V letih 1803–4 je stopil v krog štajerskih Slovencev, ki so se trudili s slovensko slovnico in slovarjem, postal po Naratovi smrti vodja podjetja, a zavzemal lokalno štajersko stališče, ki mu ga je šele 1811 omajal Kopitar, katerega je obiskal na Dunaju. Takrat je že imel nemško-slovenski slovar v rokopisu, preveden po Schellerju. 1819 je predložil sekovskeniu ordinarijatu v potrdilo katekizem, ki ga je pa Alič zavrnil, češ, da je narečje v celjskem okrožju drugačno kot v mariborskem. Zato mu je škofijstvo naročilo, naj katekizem uredi tako, da bo umljiv tudi v celjskem okrožju. Stričnik Vraz mu je posvetil Gusle i tamburo. Svoje velike vinograde je volil domači župniji in sosednjim. — Prim.: Slekovec, VBV IX, 374; Neue Briefe 223, 225; Ilešič, ČZN II, 12–5. Gl.

Glonar, Joža: Jaklin, Mihael (1770–1847). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi246516/#slovenski-biografski-leksikon (21. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine