Slovenski biografski leksikon

Hozhevar Janez, upravni jurist, r. 13. maja 1829 v Vel. Laščah, u. 24. maja 1889 v Lj. Gimnazijo je dovršil l. 1850. v Lj., juridične študije v Gradcu. (Bil je tudi 1851/52 slušatelj zadnjih Kopačevih slov. predavanj iz državljanskega prava.) L. 1855. je vstopil kot praktikant pri dež. sod. v Lj., istega leta prestopil v sodno upravo v Zagrebu, prebil 1856 sodni izpit, postal 1857 sodni pristav v Zagrebu, 1858 v Osjeku, od koder se je čez nekaj mesecev zopet vrnil v Zgb., 1859 pristav okr. urada (Bezirksamtsadjunkt) v Karlovcu; od tu je bil še istega leta premeščen v Križ, kjer je vršil posle samostojnega sodnika. Ko so bili ob novi municipalni uredbi 1861 razpuščeni okr. uradi na Hrvatskem, je bil H. koncem aprila stavljen na razpoloženje. S 15. majem 1861 je vstopil pri dež. vladi v Lj., napravil 1865, kakor vse druge izpite, tudi politično-upravni izpit z odliko, bil začetkoma večinoma zaposlen v verskih in ustanovnih zadevah, postal 1867 vladni tajnik, 1869 pa vladni svetnik in referent za upravno-gospodarske šolske zadeve. V tem činu je deloval zgledno marljivo do smrti in si za reorganizacijo šolstva na Kranjskem pridobil trajnih zaslug. Pri posvetovanjih o zakonih o šolskem nadzorstvu (1870), o uredbi, vzdrževanju in obisku ljudskih šol (1873), dalje glede uredbe pravnega razmerja učiteljstva in o drugih kranjskih ljudskošolskih zakonih, ki jih je bilo treba na podlagi drž. šolskega zakona in za katere je deloma sam napravil osnutke, je sodeloval v šolskem odseku dež. zbora kot vladni zastopnik in je s svojim vztrajnim, previdnim ravnanjem mnogo pripomogel, da se je novi uredbi šolstva nenaklonjena večina vdala novim šolskim zahtevam. Tudi so do malega vse izvršitvene naredbe k tem zakonom potekle iz njegovega peresa. Srečno je izvršil tudi organizacijo šolskih oblasti (1870, 1876, 1882) in sestavil (1872 in 1879) tudi navodila za poslovanje krajnih šolskih svetov. Mnogo po njegovi zaslugi se je ljudsko šolstvo na Kranjskem primeroma naglo razvilo; od 1869 do njegove smrti se je število šol in šolskih razredov podvojilo, ustanovile so se obrtno-nadaljevalne šole v Kamniku, Kranju, Novem mestu in Tržiču; po njegovem prizadevanju se je sezidala gimnazija v Kočevju, učiteljišče v Lj. — Prim.: LZg 1889, št. 121; SN 1889, št. 121; LZ 1889, 379; 380 (o njegovem razmerju do Levstika). Pc.

Polec, Janko: Hozhevar, Janez (1829–1889). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi237781/#slovenski-biografski-leksikon (16. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine