Hohnjec, Josip (1873–1964)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 2, 8. 1. 1928

Slovenski biografski leksikon

Hohnjec Josip, prosvetni organizator in politik, r. 1. jan. 1873 pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Ljudsko šolo je obiskoval doma, 1885–93 je študiral gimnazijo, 1893–97 bogoslovje, oboje v Mariboru, ord. je bil 1896. Sredi avg. 1897 je bil nameščen za kaplana v Podsredi, po 6 tednih službe pa je šel na Dunaj v Avguštinej. Po promociji za dr. theol. 10. maja 1901 je prišel za kateheta in nemškega pridigarja v Celje, kjer je ostal do konca sept. 1905, ko je bil imenovan za profesorja dogmatike na bogosl. učilišču v Mariboru in bil postavljen za podvodjo v dijaškem semenišču. Službi semeniškega podvodje se je jeseni 1911 odpovedal. V Mariboru je posvetil svoje delo nepolitičnim organizacijam, verskim, prosvetnim, narodnoobrambnim in gospodarskim. Slov. kršč.-soc. zvezi za Štajersko je bil 1906–19 podpredsednik, odtlej ji je predsednik; štajerskemu oddelku Zadružne zveze v Lj. je bil I. predsednik. Na katoliškem shodu 1913 je imel slavnosten govor o katol. izobraževalnem delu (prim. poročilo o shodu; slika) in za lavantinski škofijski sinodi 1906 in 1911 je izdelal konstituciji o socialnem delu. Ves čas je sodeloval pri SGp, Straži in Našem domu. L. 1917. se je mnogo trudil za populariziranje jugoslov. deklaracije in tako prešel v politiko. Ob prevratu je bil podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru. L. 1919. je dobil kot profesor dopust in šel kot član delegacije SLS v začasno narodno predstavništvo. Pri volitvah v ustavotvorno skupščino (1920) in pri volitvah v narodno skupščino (1923, 1925), je bil izvoljen za narodnega poslanca. Dne 20. okt. 1924 je bil izvoljen za II. skupščinskega podpredsednika. V konstituanti je izdatno sodeloval pri ustavnem načrtu, ki ga je izdelal Jugoslovanski klub. V odsekih in v zbornici je mnogokrat govoril o načelnih vprašanjih; nekaj njegovih parlamentarnih govorov je izšlo v knjižici »Za svobodo in pravo« (Maribor 1923). V VBV je objavil poleg mnogih ocen naslednje razprave: Svetopisemsko poročilo o ustvarjanju (1899; na pripombe T. Lempla, S. J., k tej razpravi je branil H. svoje naziranje 1900); I. Cor. 1, 23 (1901); dvoje poglavij iz moralne statistike (1902); Pojem o grehu pri starih Egipčanih (1903); Vera in narodnost (1907); Vojska (1915). V Soc. misli: Priprave za konkordat (1923); Katoliško društveno prosvetno gibanje na Štajerskem (1924). Tiskarna sv. Cirila v Mariboru je založila njegovo premišljevanja in molitve obsegajočo knjigo »Marija žalostna Mati« (1918). — Prim.: SM 1924, 153, 157; Napotnik, Govor do semeniščanov in semeniške zgodovine obris. Maribor 1910, 88 (slika str. 90.). Slika: IS 1928, 11. *

Uredništvo: Hohnjec, Josip (1873–1964). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi236162/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 3. zv. Hintner - Kocen. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1928.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine