Slovenski biografski leksikon

Hauptmann Ljudmil, zgodovinar, r. 5. febr. 1884 v Gradcu (sin Franca H.). Šolal se je v Gradcu, kjer je na univerzi študiral zgodovino in zemljepis (maturiral je 1902, promov. za dr. phil. 27. febr. 1907, prof. izpit napravil 5. jun. 1908). Služboval je od 16. sept. 1906 v Gradcu do 1911, v Fürstenfeldu do 1913, na Dunaju do prevrata po svetovni vojni, ko je prišel v Lj., kjer je bil prof. na realni gimn., a 27. jan. 1920 bil imenovan za izrednega, 17. apr. 1921 za rednega univ. prof. zgodovine srednjega veka in starejše slov. zgodovine (1924/5 je bil dekan filozofske fak., od ustanovitve znanstvenega društva za humanistične vede v Lj. je njegov pravi član), od 1926 dopisujoči član Jugosl. ak. v Zagrebu. Od zim. semestra 1926 je redni prof. v Zagrebu. - Na univ. je poslušal razen geografskih predavanj v prvi vrsti zgodovinska pri prof. Bauerju, Uhlirzu, Loserthu, Zwiedineck-Südenhorstu in doc. Peiskerju. Delal je v antičnem, srednjeveškem, avstrijskem in modernem seminarju, a glavni učitelj in mentor mu je bil Uhlirz, pod čigar vodstvom se je začel baviti s pravno in socijalno zgodovino alpskih dežel. Njegove problemske in temeljite študije, ki se v označenem okviru ozirajo predvsem na vprašanja iz starejše slov. in hrvaške zgodovine, so zbudile posebno pozornost domačih in tujih strokovnjakov. Objavil je: oceno Kosovega gradiva (Carinthia 1905, 177); Die Freileute (tam 1910, 12); Das Schöffentum auf slovenischem Boden (Zeitschrift des. hist. Ver. f. Steiermark 1912); Über den Ursprung von Erbleihen in Österreich, Steiermark u. Kärnten (Forschungen zur Verfassung u. Verwaltung der Steiermark VIII, 1913); Politische Umwälzungen unter den Slovenen vom Ende des 6. Jahrh. bis zur Mitte des 9. (Mitteilungen des Instituts f. österr. Geschichts-Forschung XXXVI, 1915); Staroslovenska družba in njen stanovi (ČJKZ I, 79); Die neuere slowenische Geschichtsforschung (Österr. Zeitschrift f. Gesch. I, 160); Postanek in razvoj frankovskih mark ob srednji Donavi (ČJKZ II, 210); † Ant. Kaspret (ČJKZ II); Mejna grofija Spodnjepanonska (RDHV I, 311); Priroda in zgodovina v jugoslovanskem razvoju (Njiva II, 113); Staroslovanska in starolovenska »svoboda« (Čas XVII, 304: odg. Jos. Malu: Nova pota slovenske historiografije; prim. tudi Jutro 23. jun. 1923); Prihod Hrvatov (Bulićev Zbornik 1924, 515; hrv. prevod: Dolazak Hrvata, Zbornik kralja Tomislava, Zagreb 1925, 86); Die bestimmenden Kräfte der kroatischen Gesch. im Zeitalter der nationalen Herrscher (Mitteilungen d. österr. Instituts f. Geschichtsforschung XL, 1924, 1; prevod »uz neke izmjene samoga pisca«: Koje su sile hrvatske povijesti odlučivale u vrijeme narodne dinastije, Zbornik kralja Tomislava, 165); Karantanska Hrvatska (Zbornik kralja Tomislava 297). Na podlagi prvih objav mu je poverila dun. akad. znanosti, da spiše »Entstehung und Entwicklung Krains« ter preišče razvoj uprave in pravosodstva na Kranjskem v srednjem veku. Kd.

Kidrič, Francè: Hauptmann, Ljudmil (1884–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi226380/#slovenski-biografski-leksikon (20. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine