Grasselli, Peter, vitez (1841–1933)
Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Slika:Peter_Grasseli.jpg (1. 4. 2014)

Slovenski biografski leksikon

Grasselli Peter vitez, politik, r. 28. jun. 1841 v Kranju. Študiral je gimn. v Lj. (1851 do 1859) in juridično fakulteto v Gradcu in na Dunaju (1859–63). Po povratku v domovino se je posvetil društvenemu in političnemu delu, bil član in funkcijonar Južnega Sokola (1866 blagajnik; pozneje vodja in častni član Sokola), podpredsednik pripravljalnega in rednega odbora Dramat. društva in njegov predsednik (1870–74) in je tudi sam nastopil na čitalniškem odru in v gledališču, član osnovalnega društva Glasbene Matice (1872), predsednikov namestnik, ozir. drugi in prvi podpredsednik (1880–2, 1887–901, 1901 do vojne) in preds. (1882–4) MS, ki jo je zastopal in branil v kritičnih vojnih časih, ko ji je grozil razpust in konfiskacija premoženja. Dopisoval je v Einspielerjevega Slovenca, praško Politik in vnovič izdajal in urejal na prigovarjanje lj. prvakov Radicsev tednik Triglav (dec. 1867–9; potem je bil Alešovec odgovorni urednik 1869 od št. 16 in izdajatelj 1870), ki mu je nakopal tiskovno pravdo in pet tednov zapora, se oklenil SN in mladoslov. gibanja, se zavzel za ustanovitev delniškega društva Narodna tiskarna, bil njen tajnik in blagajnik ter izvedel preselitev društvene tiskarne iz Maribora v Lj. Med Jurčičevo boleznijo je SN tudi sam urejeval (do 1881) in pisal zanj listke, kritike in poročila. 1882 je bil izvoljen v lj. obč. svet ter postal po odstopu Nemca Laschana prvi narodno-zavedni slov. župan lj., odložil županstvo 1895 in prevzel ravnateljstvo pri mestnem užitninskem zakupu (vpok. 1922). V kranj. dež. zboru je zastopal po smrti Coste kmečke občine Postojna-Planina-Senožeče-Lož-Bistrica (1875–7), po smrti grofa Barba kmečke občine Trebnje-Stična-Žužemberk-Mokronog-Litija-Radeče (1880–83) in mesto Lj. (1883–1907), bil namestnik dež. glavarja (1881–8), namestnik dež. odbornika (1880 do 1883, 1898–1901), dež. odbornik (1901 do 1907), ponovno član raznih odsekov (finančnega 1877, 1880, 1897, 1903–7 in načelnik 1900–02; odseka za mestni statut lj. 1884 do 1886; za dol. železnico 1890; potresnega, razlastitvenega in stavbnega 1895; za volilno reformo in načelnik 1894, 1896; član upravnega sveta železnice Kranj-Tržič i. dr.). Z Iv. Hribarjem je stavil predlog za ustanovitev lj. vseučilišča (1903, 1904). V drž. zboru je zastopal mesto in trgovsko zbornico lj. (1882–5). — Prim.: LZ 1916, 374–5 (pismo); Obravnave dež. zbora kranjskega; Pfeifer, Die Landtagsabgeordneten d. Herzogthums Krain; Stenograph. Protokolle des Abgeordnetenhauses; Trstenjak, Slov. gledališče, 57, 60, 62, 67, 153, 165; Vošnjak, Spomini II, 108, 174, 190 198–9; Prijatelj, Kersnik II, 188, 206, 362, 476, 520–1, 523. Slike: Vošnjak, Spomini II, 198; Jutro 1925, št. 87; IS 1925, št. 16. *

Uredništvo: Grasselli, Peter, vitez (1841–1933). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212753/#slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine