Slovenski biografski leksikon

Goršič Boguš (Matija), pesnik, r. 11. febr. 1850 v Šalovcih bl. Ormoža, u. 21. febr. 1887 v bolnici usmiljenih bratov v Gradcu. Študiral je 7 gimn. razredov v Varaždinu, 8. v Zagrebu, bogoslovje v Mariboru, bil posvečen 1876, nato je kaplanoval v Vuzenici, Jarenini, Vitanju in pri Sv. Vidu poleg Ponikve. Kot osmošolec je izdal svoje pesniške prvence »Potočnice mladosti« (Zagreb, 1872) ter jih posvetil »presvetli zvezdi« dr. Jak. Razlagu, »voditelju slov. naroda«; večji prvi del obsega slov., drugi hrv. pesmi. V lirskih opeva svojo bedno mladost, drago mater, umrlega očeta, rojstni kraj in tujino ter podobne motive, v par epskih poskusih je dikcija razblinjena, komaj umljiva ter obložena s fantastičnim nakitom tropov in figur, posebno obširni »Naravoboj« z uvodno sliko grozne nevihte ter z romantično zgodbo o krepostni Evgeniji in tolovaju. Jezik in pravopis sta slaba, marsikaj je morda pripisovati na račun preštevilnih tiskovnih napak. Poleg odmevov iz Razlagove Pesmarice jasno odseva iz zbirke Prešernov vpliv, predvsem v hrvatskem poskusu sonetnega venca, čigar magistrale nam v akrostihu zaupa posvetilo Olgici Dolanski. Po teh neuspelih prvencih je pesnik v zrelejši dobi, vsaj za javnost, umolknil. — Prim.: B. Flegerič, Ormoški spomini, 128. Šr.

Šlebinger, Janko: Goršič, Boguš (1850–1887). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi208844/#slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine