de Coster, Angelo (1680–1736)

DE COSTER, Angelo (rojstno ime Angelo Antonio de Coster, Angiolo de Coster), slikar (r. 22. 11. 1680, Benetke, Italija; u. 31. 8. 1736, Benetke, Italija). Oče Pieter (Pietro) de Coster, slikar, mati Marietta de Coster, r. Moro. Prastric Adam de Coster, slikar.

Z nekaj vmesnimi prekinitvami je vse življenje živel v svoji domači župniji Santa Giustina v Benetkah, kjer je imel oče verjetno manjšo slikarsko delavnico. Po osvojitvi osnovnih slikarskih veščin pri očetu je znanje nadgrajeval v krogu uveljavljenega mojstra Johanna Carla Lotha oz. v njegovi delavnici v Benetkah. Po očetovi smrti 1702 se je za kratek čas odpravil v Rim, kjer je 1703–04 sodeloval na natečajih Accademie di San Luca. 1704 se je vrnil v Benetke, kjer se je ustalil in kmalu dobil naročila iz Pirana. 1724–28 je opravljal funkcijo tajnika beneškega slikarskega združenja. 1730–36 se je preživljal z opravljanjem funkcije blagajnika in občasno tudi priče oz. poroka pri pogodbah v beneškem pekovskem cehu; ker ni sodil v peščico tedaj vodilnih beneških slikarjev, ki so lahko narekovali stil in ceno svojih del, je moral poprijeti tudi za druga priložnostna dela. Umrl je za posledicami tuberkuloze. Zapustil je razmeroma skromen slikarski opus.

Njegov slog lahko označimo za eklektičen, saj je pri vseh svojih delih črpal tako od svojih rimskih kot beneških predhodnikov. Njegova dela nakazujejo nekakšno dvojnost: po eni strani ohranjajo tradicijo figuralne kompozicije, tj. rimske prvine 17. stoletja, po drugi strani pa uveljavljajo sodobne odmeve dramatičnega caravaggizma. V svoja dela, v največji meri prav v piranski monumentalni platni Čudež sv. Jurija in Maša v Bolseni, ki sta v cerkvi sv. Jurija, je uvedel novo svetlobno pojmovanje, ki vodi k skoraj dramatičnim učinkom. Njegova Procesija sv. Jurija ter oltarna slika Sv. Apolonija in sv. Lucija sta zasnovani precej bolj okorno in grobo, kar je še posebej vidno pri kompoziciji, medtem ko so detajli veliko kvalitetnejši. V pregledu beneškega slikarstva druge polovice 17. in prve polovice 18. stoletja s svojimi doslej znanimi deli ne izstopa, lahko pa ga postavimo ob bok slikarjem, ki so ustvarjali v senci velikih umetnikov tega obdobja in so si morali delo poiskati zunaj Benetk.

Za svojo natečajno risbo Savel pri vedeževalki v Endoru je 1703 prejel drugo nagrado drugega razreda za slikarstvo na Accademii di San Luca v Rimu. Leto kasneje je prav tam prejel drugo nagrado v prvem razredu za slikarstvo za svojo natečajno risbo Amulijeva smrt.