Deu, Marko (1928–2018)

DEU, Marko (Marko Dev), arhitekt (r. 7. 5. 1928, Ljubljana; u. 5. 2. 2018, Domžale, pokopan v Ljubljani). Oče Stanislav Deu, lastnik tiskarne, mati Dionizija Deu, r. Klanjšček, farmacevtka.

Otroštvo je preživel v Ljubljani. 1943 je bival v učiteljskem domu na Žibertovi ulici v Šiški, 1944 je bil z ostalimi stanovalci interniran v koncentracijsko taborišče Borna v Nemčiji, kjer je ostal do konca vojne. Po maturi na Gimnaziji Bežigrad v Ljubljani se je vpisal na študij arhitekture na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG) Univerze v Ljubljani. Diplomiral je 1960 pri Edvardu Ravnikarju s projektom Pomorski šolski center v Piranu. Po diplomi je sprva delal za tovarno Jelovica. 1969–92 je bil zaposlen v Prodajno-servisni organizaciji Iskre (PSO Iskra), kasneje v Iskra Commerce, kjer je bil vodja razstavnega, sejemskega dela. Po upokojitvi 1993 je nadaljeval s projektantskim delom.

Prvenstveno se je ukvarjal z grafičnim oblikovanjem in oblikovanjem interierja, v določenem obdobju pa tudi s tehnologijo montažne, predvsem stanovanjske gradnje. Prvih projektov se je lotil že med študijem. Bil je umetniški vodja Kluba Kosmač-Klemenc, ki so ga ustanovili varovanci Učiteljskega doma skupaj s starši padlih dijakov. Oblikoval je glasila, fotografiral klubsko dejavnost ter še kot študent izdelal načrt za klubski dom v Pacugu (1958), majhno počitniško hišo, ki so jo sestavili iz elementov tovarne Jelovica iz Škofje Loke, člani pa so jo zgradili udarniško skupaj z delavci Jelovice. Že v času študija in tudi kasneje se je ukvarjal z grafičnim oblikovanjem. Z Majdo Dobravec in Stankom Kristlom je za serijo Priročnik za mlade aktiviste oblikoval knjižne ovitke (1957). Z Nikom Zupanom je oblikoval naslovnico in inserate revije Arhitekt (1963) ter publikacijo za 8. kongres ZKJ (1964). V tovarni Jelovica sta z arhitektom Boštjanom Hafnerjem ustvarila tipski projekt za montažno hišo, kar je bila v tistem času velika novost. Po potresu v Skopju (1963) je vodil operativna dela pri izgradnji montažnih hiš Jelovice v tamkajšnjem naselju Vlae (1963–64). Montažno hišo Jelovica je sicer nekoliko izpopolnjeno v sodelovanju z Deuom uporabil tudi arhitekt France Ivanšek kot izhodiščni tip v prvi fazi gradnje stanovanjske soseske individualnih hiš Murgle v Ljubljani. Na podlagi izkušenj v Skopju se je Deu 1965 kot član projektantske skupine pod Ivanškovim vodstvom udeležil natečaja za naselje atrijskih hiš Murgle, na katerem je zmagal njihov predlog Hrast. Pri postavitvi prve faze naselja Murgle, lesenih montažnih hiš, ki jih je izdelalo podjetje Jelovica, je bil Deu s sodelavko Lidijo Bahovec odgovoren za tehnologijo in konstrukcijo. Za Jelovico je oblikoval tudi znak tovarne.

Njegovo delo v PSO Iskra (Iskra Commerce) je obsegalo lokalne in mednarodne sejemske postavitve, npr. za zagrebški velesejem, in Iskrine razstave, ki so potovale po vsem svetu, pa tudi grafiko, koledarje, čestitke in promocijsko gradivo; pomagal je zasnovati celostno grafično podobo podjetja in oblikoval darila za stranke. Projektiral je interierje Iskrinih predstavništev v tujini, med drugim v Varšavi, Vzhodnem Berlinu, Sofiji in Pragi, delal je tudi za Japonsko, Kitajsko, Argentino in Venezuelo.

Po upokojitvi je nadaljeval s projektantskim delom, pogosto v sodelovanju z arhitektko Mijo Zrnec. Veliko je delal za Eles, urejal je notranje prostore, konferenčne dvorane, pisarne, vhodne avle in sanitarije. Za zasebne naročnike je načrtoval nekaj adaptacij hiš in vikendov. Pogosto je sodeloval s slikarjem Bogdanom Borčićem, ki ga je spoznal med vojno v zaporih v Ljubljani. Zanj je projektiral hišo in grob, oblikoval razstave in njihove celostne podobe, urednikoval in oblikoval knjige. Sodeloval je tudi pri vzpostavljanju Grafičnega kabineta Bogdan Borčić v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki.

1985 je s skupino za razstave pri Iskra Marketingu prejel Plečnikovo medaljo za oblikovanje sejemskih predstavitev Iskre za 1984 (skupaj z Dragom Novakom, Milanom Zornikom in Zvonetom Zupanekom).