Derganc, Stane (1893–1981)

DERGANC, Stane (vzdevka Ata, Verigar), telovadec, telovadni trener (r. 23. 4. 1893, Ljubljana; u. 9. 8. 1981, Ankaran, nima groba). Nečaka Branko Miklavc, dramatik, pesnik, gledališki in filmski igralec, ter Saša Miklavc, igralec.

Derganc je treniral gimnastiko v telovadnem društvu Sokol Ljubljana I. Tabor. Še preden je dosegel prve gimnastične uspehe na svetovnih prvenstvih (SP) in olimpijskih igrah (OI), je bil 1919 upodobljen na prvi »slovenski« poštni znamki; Ivan Vavpotič ga je upodobil kot Verigarja, kar je postal njegov vzdevek. Zaradi izklesane postave je postal najbolj znan model tistega časa, mdr. so bile njegove mišice motiv za stvaritve kiparja Lojzeta Dolinarja.

Na SP si je priboril več odličij. 1922 je na SP v Ljubljani kot član ekipe Kraljevine SHS, za katero so poleg njega nastopili Leon Štukelj, Peter Šumi, Vladimir Simončič, Stane Vidmar, Mihael Oswald, Slavko Hlastan in Janez Porenta, pod vodstvom trenerja Viktorja Murnika osvojil srebrno kolajno. Kot posameznik je osvojil 2. mesto na bradlji in 3. mesto v posamičnem mnogoboju. V ekipnem mnogoboju je skupaj s telovadci Štukljem, Šumijem, Vidmarjem, Hlastanom in Simončičem osvojil 1. mesto.

Sledile so poletne OI v Parizu (Francija) 1924, na katerih je Derganc v vlogi trenerja in tekmovalca z ekipo Kraljevine SHS, za katero so nastopili še Leon Štukelj, Janez Porenta, Stane Žilič, Mihael Oswald, Stane Hlastan, Rastko Poljšak in Josip Primožič, resno poškodovan (poškodba hrbtenice pri padcu z droga) zasedel 4. mesto, posamično pa je bil 5. v bočnem preskoku konja in 6. na konju z ročaji.

Na SP 1926 v Lyonu (Francija) je z ekipo, v kateri so poleg njega nastopili Peter Šumi, Josip Primožič, Srečko Sršen, Artur Gorisse, Stane Vidmar, Oton Zupan in Mihael Oswald, osvojil srebrno kolajno. V prosti vaji je osvojil vse možne točke in bil med vsemi tekmovalci v tej disciplini najboljši, vendar na tem SP še niso podeljevali kolajn ali posebnih priznanj na posameznih orodjih.

Na poletnih OI v Amsterdamu (Nizozemska) 1928 je osvojil dve bronasti kolajni, posamično v preskoku in z ekipo, v kateri so bili še Edvard Antosiewicz, Dragutin Cioti, Boris Gregorka, Anton Malej, Janez Porenta, Josip Primožič in Leon Štukelj.

Ukvarjal se je tudi z atletiko (1920–40 je bil državni rekorder v skoku ob palici, nekaj časa tudi rekorder v metu krogle), plavanjem, skoki v vodo in šahom. Kljub temu da je bil izučen trgovec, se je po tekmovalnem obdobju posvetil trenerskemu delu v športnem društvu Sokol Bežigrad. Bil je tudi borec za severno mejo ter zaslužni delavec v sokolskih in partizanskih društvih.

Prejel je red zaslug za narod s srebrno zvezdo. 2012 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.

Derganc je svoje telo izročil v raziskovalne namene Anatomskemu inštitutu Medicinske fakultete v Ljubljani. Njegovo življenje je v monodrami Moj premalo slavni stric (1986) opisal in odigral njegov nečak Branko Miklavc, ki je monodramo 1986 priredil tudi za televizijo (režija Tugo Štiglic).